
Drugi Somalijec bo zaprt dlje
Na kranjskem okrožnem sodišču so včeraj na enoletno zaporno kazen obsodili tudi drugega Somalijca z avstrijskim potnim listom, ki je januarja na brniško letališče iz Afrike pripotoval z dvema kovčkoma pri nas prepovedane rastline khat.
Kranj – Medtem ko so prejšnji teden na kranjskem okrožnem sodišču 28-letnega Mustafo Alija Hashija, ki je prenašal dobrih 18 kilogramov prepovedane rastline khat, obsodili na dobre štiri mesece zapora, pa je včeraj 26-letnega Guleda Alija Gacala, ki že osem let kot azilant živi na Dunaju, zaradi prenašanja 47,7 kilograma khata z namenom nadaljnje preprodaje doletela enoletna zaporna kazen, podaljšali so mu tudi pripor. Sodba ni pravnomočna, njegova zagovornica Darja Roblek pa je že napovedala pritožbo, podobno razmišlja tudi tožilka Vesna Primožič.
Obtoženi Guled Ali Gacal, ki so ga na brniškem letališču prijeli 15. januarja, se je podobno kot njegov predhodnik zagovarjal, da ni vedel, da je khat v Sloveniji uvrščen na seznam najbolj nevarnih drog. »Prvič sem prišel v Slovenijo, bil sem le v tranzitu na poti v Avstrijo, kjer bi khat prodal drugim Somalijcem. Nisem vedel, da je khat tu prepovedana droga, še nikoli nisem slišal, da bi kdo zaradi njega dobil kazen. V Avstriji, tudi če sem imel pri sebi kilogram khata, nisem imel nobenih težav, zato sem menil, da bo tako tudi v Sloveniji. Khat lahko sam pojem za cel kovček, pa mi ne bo nič, tudi če ga uživam, lahko delam, spim. Ne jemljem nobene droge, sem musliman, zato ne pijem niti alkohola. Poznam samo khat kot vsi Somalijci. Dobi se ga samo v Etiopiji, Keniji in Jemnu,« je razlagal sodnici Andrijani Ahačič. Kasneje je vendarle priznal, da ve, da je khat v zadnjih letih v nekaterih evropskih državah postal prepovedan, v Veliki Britaniji na primer v lanskem letu, a dodal, da za Slovenijo tega ni vedel. Potožil je še, da ima v poletnem času vedno težave z astmo, zaradi česar ga v Avstriji vsako poletje tudi hospitalizirajo.
Tožilka Primožičeva je v končni besedi vztrajala pri obtožbi, da je takšno količino khata prenašal zaradi preprodaje, glede na vedenje, da je rastlina prepovedana v Veliki Britaniji, pa bi po njenem lahko vsaj sklepal, da prepoved velja tudi v Sloveniji. Prepričana, da mu je bilo kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedano drogo dokazano, je predlagala kazen zapora enega leta in deset mesecev.
Zagovornica Roblekova je po drugi strani menila, da mu kaznivega dejanja niso dokazali, predvsem ne zavestnega naklepa. »Kdo bi sicer pri carinski kontroli predložil carinsko deklaracijo, iz katere je razvidno, da je imel v kovčku rastlino khat, kot je to storil obdolženi, če bi se zavedal, da je rastlina pri nas prepovedana?« se je spraševala in predlagala oprostitev, v primeru obsodbe pa je sodnici Ahačičevi predlagala, naj obtoženega obsodi na podobno kazen, kot je sodnica Marjeta Dvornik storila v primeru Mustafe Alija Hashija, torej na čas trajanja pripora, v tem primeru bi bilo to štiri mesece in šest dni.
Po mnenju sodnice Andrijane Ahačič, ki se je odločila za kazen enega leta zapora, je obtoženi vedel, da je khat v Sloveniji prepovedan oziroma je vsaj toliko sposoben, da bi se o tem lahko pozanimal, če je lahko vedel za prepoved v Veliki Britaniji.