Odprli razstavo Človek, glej

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Škofja Loka / sreda, 20. maj 2015 / 12:43

V Nunskem samostanu v Škofji Loki so odprli razstavo ob 70-letnici konca druge svetovne vojne pod naslovom Človek, glej, ki bo odprta do 21. junija, ob njej pa je še vrsta spremljevalnih dogodkov. Osrednji govornik akademik Kajetan Gantar.

Škofja Loka – Razstava Človek, glej je sestavljena iz treh tematskih sklopov: vseslovenske razstave del priznanih slovenskih likovnih umetnikov z naslovom O čem razmišljaš, Antigona?, razstave predmetov iz množičnega grobišča v rovu Sv. Barbare v rudniku Huda jama z naslovom Antigona je našla Polineika in razstave likovnih del članov Združenja umetnikov Škofja Loka z naslovom Ne da sovražim – da ljubim, sem na svetu. Družno so jo pripravili Kulturno-zgodovinsko društvo Lonka Stara Loka, Muzejsko društvo in Združenje umetnikov Škofja Loka ter civilno-družbena pobuda Resnica in sočutje 1945–2015, častno pokroviteljstvo je prevzel predsednik države Borut Pahor.

Z razstavo Človek, glej želijo pozornost usmeriti k človeku, naj s sočutjem pristopi k človeškemu trpljenju, ki je zaznamovalo čas druge svetovne vojne in po njej, je ob odprtju razstave dejal Klemen Karlin iz društva Lonka, ganjen zaradi velike udeležbe. Po uvodnem nastopu violončelista Jureta Trilerja in recitatorke Marije Lebar, ki je nastopila s pesmijo Zorka Simšiča, se je zvrstilo še več govornikov: Jožef Muhovič, eden od 26 slovenskih likovnih umetnikov razstave O čem razmišljaš, Antigona; Herman Gvardjančič, predsednik Združenja umetnikov Škofja Loka; restavratorka Blanka Avguštin Florjanovič, ki je za razstavo pripravila v Hudi jami najdene osebne predmete žrtev povojnega nasilja; Aleksander Igličar iz škofjeloškega muzejskega društva ter naposled osrednji govornik, akademik Kajetan Gantar. Govornik je spomnil na čas osvoboditve pred 70 leti, ki za vse ni bil čas olajšanja in zmagoslavja, pač pa je tedanji režim mnogim vtisnil pečat izdajalca in izzval tudi množični eksodus prek meja domovine. Spomnil je na Titov govor maja 1945 v Ljubljani, ki je enako kot Kreon v Sofoklejevi Antigoni napovedal maščevanje izdajalcem. Tito je v svoji maščevalnosti presegel Kreona, saj je imel slednji le enega Polinejka, povojni režim pa je množično obračunal z nasprotniki, je poudaril Gantar. Resnica o tem času je bila dolgo zamolčana, a je počasi prihajala na dan, tudi prek umetniških del, denimo Antigone Dominika Smoleta. Tudi pretresljiva razstava, ki sledi motivu Antigone, je prispevek k tem spoznanjem. Govornik je čestital njenim ustvarjalcem in se obenem zahvalil tudi predsedniku Pahorju za častno pokroviteljstvo, češ da s tem dokazuje, da je predsednik vseh Slovencev ne glede na ideološko prepričanje.

Razstavo, ki bo na ogled do 21. junija, bodo spremljali številni dogodki, med drugim tudi predvajanje filma Teta Mara in ponatis dela Kyrie eleison škofjeloškega rojaka Tineta Debeljaka z lesorezi Bare Remec. Profesor Debeljak, soustanovitelj loškega muzejskega društva, je po drugi svetovni vojni živel v Argentini, omenjeno delo pa je izšlo leta 1949 v Buenos Airesu.