Od Šentjošta do Stanforda

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / ponedeljek, 18. maj 2015 / 09:09

Od kod Šentjošt v rubriki, v kateri se razgledujemo po svetu? In v kakšni zvezi je ta markantna vas v Polhograjskih Dolomitih s Stanfordom, mestom v Kaliforniji, v katerem domuje ena najbolj prestižnih univerz na svetu?

Računalniki boljši od ljudi?

Šentjošt bi lahko v teh dneh omenjali kot kraj, iz katerega je maja 1945 odšla večina mlajših moških, saj so bili skoraj vsi pri domobrancih. Njihovo tragično usodo poznamo. A ne gre za to. To pot omenjamo ta kraj zaradi mladega rojaka, ki je profesor za računalništvo na univerzi Stanford v Kaliforniji. Ukvarja se z računalniško analizo velikih količin podatkov. Nekaj let nazaj sva s sodelavcem Lojzetom Demšarjem naredila z njim obsežen intervju. Naslov: »Internet je velikanski teleskop za opazovanje družbe in zakonov v odnosih med ljudmi« (Žirovski občasnik, št. 43. str. 13–29). Zdaj pa navedem nekaj njegovih pogledov v novejšem intervjuju. V njem med drugim pove, kaj je pokazala analiza dveh milijonov sodnih primerov. »Dobili smo dostop do dveh milijonov primerov iz predkazenskih postopkov. Nekdo se, recimo, stepe v baru. Primejo ga, pripeljejo pred sodnika, ta pa se mora odločiti, ali je prestopnik nevaren ali ne. Lahko ga pod varščino spusti, lahko pa ga vtakne v pripor, da tam počaka na vsebinsko sodno obravnavo. Če je nekdo v priporu, je to seveda slabo zanj in obenem slabo za družbo. Če pa ga sodnik spusti, se lahko zgodi, da ta oseba zapusti državo ali ponovi kaznivo dejanje. Tu nastopi vprašanje, ali bi lahko sodnikom kakor koli pomagali k boljšemu odločanju. Analiza nam je prinesla dve zanimivi ugotovitvi. Prva: objektiven program deluje 60 odstotkov bolje kot sodniki v ZDA. Razlika nastane v tem, da lahko program v nasprotju s človeškim sodnikom natančno analizira dva milijona sodnih primerov in najde vzorce v lastnostih prestopnikov, ki so povezani z negativnim obnašanjem v prihodnosti. Druga: analize kažejo, da se človek preveč osredini na osebne karakteristike. Program ima namreč dostop samo do kartoteke osumljenca. Sodnik osebo še vidi in pri presoji uporablja neka dodatna merila, ki ga vodijo v neoptimalne odločitve. To še delamo, a vsi, ki so videli dozdajšnje rezultate, so bili kar navdušeni in jih je zadeva zelo zanimala. Kmalu bomo delo objavili. Treba pa je poudariti, da ideja ni, da bi računalniki zamenjali ljudi, ampak kako lahko računalniki in ljudje skupaj sprejemajo boljše odločitve.« Še o računalnikih: »Kdor danes ignorira računalnike in svetovni splet, je podoben kočijažem, ki so vztrajali kljub avtomobilom …« O medmrežju: »Medmrežje je postalo digitalno okolje, v katerem živimo, se obnašamo in smo dejavni. Če lahko dogajanje na njem izmerimo in ga razumemo, potem razumemo tudi to, kaj se dogaja v družbi, saj so družbena omrežja res okoli nas, odkar človek obstaja. A v preteklosti so bila nevidna, težko oprijemljiva. Kar je za znanost pomembno: bila so težko merljiva. Zdaj, ko naša življenja migrirajo na splet in v digitalno, pa so naenkrat postala eksplicitna.« O novem razmerju med naravoslovjem in družboslovjem: »Neki humanist, družboslovec se ukvarja z zelo kompleksnimi in obenem zelo izmuzljivimi temami, ki jih je izredno težko kvantificirati. Na drugi strani imamo naravoslovca, fizika, ki lahko natančno izmeri naravne pojave. Oba pristopa z računalniki prideta skupaj. Potrebujemo opisen in mehek pristop globalnih razmišljanj in tudi trd, analitičen pristop, ki potem materijo resnično skvantificira skoraj v socialno fiziko.« In še tale o medijih: »Skrajno levi in skrajno desni mediji so si bolj podobni, kot so si levi ali pa desni mediji. Medijski prostor ni črta, ampak je krog. Skrajno levo in desno se na neki točki kroga združi.« (Vir: MMC RTV SLO) Zanimivo, mar ne!

Putinova pohvala in opomin

V Moskvi je bila 9. maja največja vojaška parada vseh časov. Ruski predsednik Vladimir Putin (1952) je v govoru ob njej poudaril: »Ta zmaga bo vedno ostala veličastna stran v zgodovini naše države. A moramo se spomniti tudi svojih zaveznikov v protinacistični koaliciji. Hvaležni smo prebivalstvu Velike Britanije, Francije in ZDA za njihov prispevek za dosego te zmage.« in hkrati posvaril: »V zadnjih desetletjih se vse pogosteje ignorirajo osnovna načela mednarodnega sodelovanja. Vidimo, kako dobiva zagon enoblokovska mentaliteta. Takšna mentaliteta spodkopava globalno stabilnost.« Ob ruskem je stal kitajski predsednik …

Angelski namig

»Kdor dlje živi, lahko dlje dela. To se dogaja povsod po svetu.« Tako nam je Mehičan Jose Angel Gurria (1950), generalni sekretar Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD), ki verjetno že ima pogoje za upokojitev, med nedavnim obiskom v Ljubljani svetovljansko namignil, da je čas za novo pokojninsko reformo …