Kontaminirane pokrajine

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 18. maj 2015 / 10:31

»Govorim o kontaminiranih pokrajinah. S tem izrazom mislim na pokrajine, ki so bile prizorišča množičnega pobijanja, ki pa je potekalo na samem, skrito pred očmi sveta, pogosto tudi v strogi tajnosti. Po pokolu se storilci na prav vse možne načine potrudijo, da bi zabrisali sledi svojega početja. Nadležne priče dogajanja 'pospravijo', jame, v katere so zmetali pobite, zasujejo, zravnajo zemljo in marsikdaj ponovno ozelenijo, skrbno zasadijo z grmovjem in drevjem, da se njihova množična grobišča ne bi videla. Ta grobišča so tako skrita, pravzaprav kamuflirana. Kot vemo, je kamufliranje veščina, ki se pridobi v vojni. Vojak mora sebe in svojo bojno opravo, svoje orožje ali tank, tako dobro zamaskirati, da bi postal za sovražnika, če je le mogoče, neviden. Sovražnik naj bi bil prepričan, da vidi pred seboj zgolj pokrajino, gozd, grmičevje, in ničesar drugega. Sovražnika je treba zavesti, prevarati, ogoljufati. Prikriti in prevarati. Nekaj podobnega se zgodi tudi z množičnimi grobovi. Za poglede tistih, ki jih to ne zadeva, naj bi postali nevidni, v pokrajini naj bi se izgubili in se zlili z njo. Prav nič naj ne bi opozarjalo na dejstvo, da so bili tam pokopani ljudje. Toda to ni tako preprosto. Če hočete to doseči, vendarle potrebujete določeno strokovno znanje in dar za improvizacijo; ko iščete primerno lokacijo, morate znati z izkušenim očesom preiskati in preštudirati teren. Je morda v okolici kakšna soteska, globel, jarek ali pa težko opazna jasa, gosto zaraščen gozd, primeren za takšne nakane? Storilci pri tem praviloma ne ravnajo spontano in poljubno, ampak natančno vedo, kaj potrebujejo. Hočejo, da trupla in z njimi tudi njihovi grobovi izginejo. Za vedno.« (str. 21–22)

Slovenija je od maja in junija 1945, ko se je zgodilo največ množičnih pobijanj, zelo kontaminirana pokrajina. Avtor v tej odlični knjigi o svojih »forenzičnih« potovanjih po pokrajinah vzhodne in osrednje Evrope prepričljivo pokaže, da kontaminacija ni le fizična (»kosti«), ampak tudi duhovna, etična. Vprašanje prikritih kosti postane vprašanje čiste, nekontaminirane vesti. Odkrivanje prikritih grobišč in hkratno odstranjevanje zarote molka sta prva koraka k dekontaminaciji, tako fizični kot duhovni. Martin Pollack (1944), avstrijski pisatelj in nekdanji novinar revije Der Spiegel, je pravi človek za te reči – za uvod v dekontaminacijo pokrajine. Je potomec kočevskih Nemcev, njegov stari oče je imel lovsko kočo nedaleč od grobišča pod Krenom …