Likovni vrhunci iz Gorenjskih muzejev

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 14. maj 2015 / 09:40

V Galerijah Mestne hiše in Prešernove hiše v Kranju so odprli likovno razstavo Lirika črte, ki je sad sodelovanja vseh muzejev, ki delujejo na Gorenjskem.

Šest muzejev, ki delujejo na Gorenjskem, ob Gorenjskem muzeju še Medobčinski muzej Kamnik, Loški muzej Škofja Loka, Tržiški muzej, Muzeji radovljiške občine in Gornjesavski muzej, je svoje moči po več kot tridesetih letih ponovno prvič združilo v zadnjih letih s skupno razstavo o izgnancih. Sledila je zelo uspešna razstava Zakladi muzejev, na kateri je vsak izmed muzejev skozi izbrane muzealije predstavil zanimivo muzejsko zgodbo, ki je potovala po drugih muzejih po Sloveniji in v zamejstvu. Lani so se odločili predstaviti svojo galerijsko in umetnostnozgodovinsko dejavnost, ki jo seveda gojijo v vsakem izmed muzejev.

Kustosi za umetnostno­zgodovinsko stroko in galerijske dejavnosti so projekt naslovili Lirika črte, saj so izbrali motiviko in osnovno ploskev (nosilec), ki sta prisotna v vseh enotah. Tako so predstavljena dela na papirju, pri katerih tehnika nima bistvene vloge. Razstava tako hkrati nakazuje tudi na raznovrstnost del pomembnih slovenskih umetnikov, ki so na različne načine prispevali svoja dela v galerijske fonde posameznih muzejev. Ob tem, da se izkaže, da je rdeča nit razstave prav figuralika, pa lahko uživamo tudi v raznolikosti tehnik od akrila na papirju, pastelov na kartonu, del v različnih grafičnih tehnikah pa do krede na papirju in fotografije. Koordinatorka projekta je bila Saša Bučan iz Medobčinskega muzeja, kjer je bila razstava lani tudi prvič na ogled, svoj krog po gorenjskih muzejskih razstaviščih pa zdaj zaključuje v Kranju.

Kvaliteta razstavljenih del je izjemna, ob ogledu obeh razstavišč pa se preprosto ne moremo znebiti misli, da posamezni muzeji predstavljajo najboljše, kar imajo, tisto odličnost iz svoje umetnostnozgodovinske zbirke, po kateri so tudi sicer širše prepoznavni. Z enim dodatkom: ne dvomimo, da gorenjski muzeji v svojih depojih hranijo še marsikaj veličastnega.

Tokratni muzej gostitelj se na razstavi predstavlja s fotografijami Janeza Marenčiča, ki so pomemben del Kabineta slovenske fotografije pri Gorenjskem muzeju. Predstavljenih je deset del iz različnih Marenčičevih avtorskih opusov, nastalih med leti 1936 do 1965. Galerija Mihe Maleša, ki deluje v okviru Medobčinskega muzeja Kamnik, se predstavlja z deli Mihe Maleša in Karla Zelenka. Gre za dva pomembna slovenska umetnika, ki sta tudi sicer povezana s Kamnikom. Prvi je predstavljen s šestimi deli, Zelenko pa z dvema jedkanicama. Prav tako z deli slikarjev, ki izhajata iz njihovega okolja, se predstavlja Loški muzej. Na ogled so štirje pasteli na kartonu z značilnima motivoma kurenta in vešče, ki jih je v svojem likovnem izrazu pogosto uporabljal loški rojak France Mihelič, ter dva linoreza oziroma sitotiska Iveta Šubica z motivi vaške pokrajine. Šivčeva hiša, ki sodi v okvir Muzejev radovljiške občine se v Prešernovi hiši predstavlja z ilustracijami različnih slovenskih avtorjev, ki jih hranijo v svojih zbirkah. V Radovljici se namreč ponašajo z eno najkvalitetnejših zbirk slovenske ilustracije. Tokrat so na ogled ilustracije Marjete Cvetko, Andreje Peklar, Arjana Pregla, Rudija Skočirja, Damijana Stepančiča, Urške Stropnik in Žarka Vrezca. Tržiški muzej se je na razstavi poklonil lani prezgodaj umrlemu slikarju Davidu Premrlu, na ogled pa so dela iz njegovega zadnjega opusa angelov. Za marsikoga pravo presenečenje so dela, ki jih predstavlja Gornjesavski muzej. Odločili so se namreč predstaviti tako imenovani Jeseniški cikel Božidarja Jakca. S predstavljenim ciklom devetih del v tehniki kreda na papir in jedkanica, spoznavamo za mnoge doslej neznanega Jakca, saj je motivika, ki jo tokrat obdeluje, povezana za industrijsko krajino jeseniške železarne. Dela so nastala med njegovim obiskom Jesenic leta 1939. Razstava bo v Mestni in Prešernovi hiši na ogled do 15. junija 2015.