Iz nasilnežev delajo »zvezde«

Besedilo: Mateja Rant
Kategorija: Bled / četrtek, 23. april 2015 / 10:42

Na letošnjem srečanju ravnateljic in ravnateljev Osnovna šola na Slovenskem, ki ga je 26. leto zapored na Bledu organizirala založba Didakta, so se na željo ravnateljev posvetili ta čas zelo aktualni temi nasilja v šolah.

Bled – »Vesela sem, da smo ugriznili tudi v to kislo jabolko,« je okrog dvesto zbranih ravnateljev na petkovem srečanju nagovorila Erika Rustja z ministrstva za izobraževanje, znanost in šport in dodala, da je bilo nasilje v šolah vedno prisotno, zato je dobro, da se o tem govori in išče načine, kako v šolah obravnavati take dogodke. Zato pri republiškem zavodu za šolstvo pripravljajo tudi navodila za ravnanje v takih primerih, ki pa ne bi bila zavezujoča, ampak zgolj v pomoč pri ukrepanju ob pojavih nasilja med vrstniki. A prav razni pravilniki in navodila po mnenju Vesne Vuk Godina s fakultete za družbene vede še povečujejo delinkventnost.

»Vemo, da je bilo nekaj desetletij nazaj v šolah bistveno manj nasilja kot zdaj, ker so bili otroci tradicionalno vzgojeni z očetovsko avtoriteto in kaznijo, in to še pred vstopom v šolo, zato je imel otrok notranjo preventivno instanco, ki ga je ustavila, da bi bil nasilen do drugih,« je razložila Vesna Vuk Godina in dodala, da to ne pomeni, da se pred šolo niso stepli. »Ampak sodobne šole so postale leglo nasilja, tako kot leglo potrošniškega vedenja.« Po njenih besedah je prvo, kar lahko šola naredi, da delinkventnega vedenja ne nagrajuje s socialno pozornostjo. »Otrok, ki je patološki narcis, dela vse, da bi bil središče pozornosti, in ne ve, da je nasilno vedenje napačno. V takih primerih se namreč danes vsi vrtijo okoli njega, pridejo še mediji in on postane zvezda, kar je njegov cilj. Zato s tem ne bo nehal.« Namesto posebne obravnave bi moral biti tak učenec po njenem deležen neugodja, na primer da bi dobil trikrat več domače naloge.

Po besedah ravnatelja Osnovne šole Prule Dušana Merca pa imajo v šolah težave pri izrekanju kazni, ker jih pri tem zadržujejo vsi možni pravilniki. »Šole so pod hudo inflacijo predpisov. Od nas zahtevajo, da naredimo vzgojni načrt, kar je birokratska bedarija. S tem nasilnih dogodkov ne moremo preprečiti.« Namesto besedne ukoritve učenca se morajo držati postopka. »Našim kaznim se zato posmehujejo tako starši kot država, vanje ne verjamejo več niti učitelji.« Zato je opozoril tudi na institucionalno nasilje nad šolo, ki ga izvaja država s svojimi zakonskimi predlogi, in javnost, ki je nastrojena zoper šole. »Brez teh hudih pritiskov na nas bi lažje uravnavali tudi medvrstniško nasilje,« je prepričan Merc.

Prvi so za vzgojo in vedenje otrok odgovorni starši, poudarja specialni pedagog Marko Juhant, šele na drugem mestu je šola. »A tudi šola ima kar nekaj mehanizmom za ukrepanje.« Tako bi po njegovem prepričanju lahko za otroke pripravili drugačen program, ki bi jim omogočal, da bi bili uspešnejši. Kot primer je navedel domače naloge, ki jih danes večina otrok naredi v podaljšanem bivanju. »A v podaljšanem bivanju so pogosto tudi otroci, ki jim starši niso kos. Namesto da bi se urili v socialnih spretnostih, delajo domače naloge,« je kritičen.