Zbornica: davčne blagajne ne bodo dale rezultatov
Kranj – V prvih aprilskih dneh se je končala javna obravnava osnutka novega zakona o potrjevanju računov, na podlagi katerega naj bi v Sloveniji z novim letom uvedli davčne blagajne. V razpravo o predlaganem zakonu se je vključila tudi Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije, ki ugotavlja, da davčne blagajne ne prinašajo pravih rešitev za zmanjšanje sive ekonomije in dela na črno, ampak pomenijo le dodatno obremenitev gospodarstva. V zbornici namesto uvedbe davčnih blagajn predlagajo znižanje davčnih stopenj davka na dodano vrednost (DDV), uvedbo davčnih spodbud v obliki olajšave ''vsak račun šteje'' in dvig davčne morale. »Obrtniki smo že junija 2013 morali kupiti posebne programe, ki onemogočajo brisanje računov. To po naši oceni zadostuje. Če pa želi vlada uvesti še davčne blagajne, naj sama nosi stroške nakupa in vzdrževanja, ki znašajo od tisoč petsto do tisoč osemsto evrov na leto,« pravi predsednik zbornice Branko Meh in poudarja, da bi z uvedbo davčnih blagajn dodatno obremenili le tiste, ki že plačujejo davke in prispevke, šušmarjev, ki tovrstnih blagajn ne bi uporabljali, pa ne. Slovenija na tem področju za zgled kaže Hrvaško, kjer so po uvedbi davčnih blagajn resda pobrali več davkov, vendar je po mnenju Draga Delaluta, predsednika sekcije za gostinstvo in turizem pri Obrtno-podjetniški zbornici, na to vplivalo predvsem znižanje davčne stopnje v gostinstvu za prodajo pijač s 25 na 13 odstotkov.
Če pa bo Slovenija kljub nekaterim pomislekom uvedla davčne blagajne, v zbornici predlagajo znižanje DDV-ja vsaj za brezalkoholne pijače pa tudi znižanje stroškov plač. Za uvedbo blagajn predlagajo enoletno prehodno obdobje in nižje kazni za prekrške, zahtevajo, da so obvezne za vse, ki poslujejo z gotovino – torej tudi za odvetnike in zdravnike, opozarjajo pa tudi na praktične probleme, ki lahko nastanejo pri uporabi blagajn na terenu in na območjih, kjer ni dostopa do interneta.