Podobe sprememb

Od kod se najbolj nazorno vidijo velike spremembe, ki jih človek s svojo dejavnostjo povzroča na površju svojega planeta? Z Zemlje? Ne, najbolje so vidne na satelitskih posnetkih, objavljenih na spletni strani Nase …

Katastrofalni pogled iz vesolja

Ameriška vesoljska agencija Nasa ima na svoji spletni strani zbirko fotografij s skupnim naslovom Images of Change (Podobe sprememb); v njej objavljajo primerjalne fotografije po načelu nekoč in zdaj. Na njih lahko zelo nazorno vidimo, kaj se dogaja na planetu. Da so spremembe res velike, nam torej razkrije šele pogled iz vesolja. Nedavno so jih izpostavili petnajst. Na prvi je ledenik Muir na Aljaski, levo leta 1890, desno 2005; razlika je v tem, da ga na desni sploh ni. Aralsko jezero v Kazahstanu, ki je bilo s 68.000 kvadratnimi kilometri površine nekoč eno od štirih največjih jezer na svetu, dobesedno izginja. Glavni razlog: preusmerjanje obeh glavnih pritokov v namakalne namene. Ledeni vrh Myrdalsjokulla, četrtega največjega islandskega ledenika, se zaradi globalnega segrevanja krči in tanjša. Razlika med 1986 in 2014 je več kot očitna. Nairobi, glavno mesto Kenije, je bilo ustanovljeno okoli leta 1900 in se je hitro razvilo v metropolo. Je najbolj naseljeno mesto v vzhodni in eno največjih v celotni Afriki. Satelitska posnetka kažeta razliko med letoma 1976 in 2005. Slano jezero Mar Chiquita v Argentini se krči zaradi namakanja in suše. Ledenik Arapaho v Koloradu se je že med leti 1898 in 1960 stanjšal za najmanj 40 metrov. Na fotografiji 2003 je razlika še večja. Peščeni vihar, ki je regijo Liaoning na Kitajskem zajel leta 2002: na levi je fotografija jasnega dneva, 23. marca 2002, na desni pa vidimo, kakšna sprememba je nastala 8. aprila istega leta. Tudi jezero Powell na meji med ameriškima zveznima državama Arizona in Utah se počasi suši. Poplave lahko povsem spremenijo podobo nekega kraja: sliki kažeta mesto Hamburg v Iowi septembra 2010 in avgusta 2011, po poplavah. Velike spremembe prinese velika suša: Čadsko jezero v Afriki se zaradi podnebnih sprememb in namakanja kmetijskih površin drastično krči; to je nadvse nazorno na slikah iz let 1972, 1987 in 2002. Nekoč šesto največje jezero na svetu je danes veliko le dvajsetino svoje prvotne površine. Spreminjajo se velika mesta: Peking se po letu 1970 pospešeno razvija. Pri Nasi so mestno infrastrukturo obarvali z modro, kmetijske površine pa z rdečo. Med letoma 1977 in 2011 je modra požrla skoraj vso rdečo. Rast mesta je vidna tudi na posnetkih Riada, glavnega mesta Savdske Arabije v letih 1972, 1990 in 2000. Obraz Zemlje opustošijo gozdni požari; v Idahu (ZDA) je v enem samem dnevu, 23. avgusta 2010, zgorelo več kot 800 kvadratnih kilometrov površine. V Združenih arabskih emiratih so ob obali v Dubaju leta 2001 začeli graditi umetne otoke v obliki dveh palm. Z njimi pa so pridobili 230 kilometrov obalne linije in jih poimenovali The World (Svet). Na petnajsti fotografiji pa je vidna velika onesnaženost zraka na severovzhodu ZDA. (Vir: climate.nasa.gov/state_of_flux)

Roman je v dobri formi

Kdo bo dobil ugledno mednarodno nagrado za leposlovje »man booker« za leto 2015? Poleg prestiža prinaša še 60.000 funtov (dobrih 81.000 evrov). Med deset nominirancev so se uvrstili: Cesar Aira (Argentina), Hoda Barakat (Libanon), Maryse Conde (Guadeloupe), Mia Couto (Mozambik), Amitav Ghosh (Indija), Fanny Howe (ZDA), Ibrahim al-Koni (Libija), Laszlo Krasznahorkai (Madžarska), Alain Mabanckou (Republika Kongo) in Marlene van Niekerk (Južna Afrika). Zmagovalca bodo razglasili 19. maja v Londonu. Predsednica žirije Marina Warner: »Leposlovje nam veča svet in širi naše razumevanje in sočutje. Roman je danes v dobri formi – kot polje poizvedovanja, sodišče zgodovine, zemljevid srca, sonda duše, spodbuda misli, vodnjak užitka in laboratorij jezika …«

Prezirljivi minister Schäuble

»Vladati pomeni biti na zmenku z realnostjo in realnost ni vedno lepa kot sanje.« S to izjavo je nepopustljivi nemški finančni minister komentiral poskuse grške leve vlade, da se izogne obveznostim do evroobmočja. Richard Seymour, sociolog z univerze London School of Economics, avtor bloga Lenin's Tomb in eden boljših poznavalcev novih levih gibanj in strank v Evropi, je ministrovo izjavo označil za »klasični primer kapitalističnega realizma« in dodal, da je Wolfgang Schäuble »ena najbolj prezirljivih oseb v celotni Evropi«. Seymour: »Gre za izraz trenutne evropske oblasti, ki trdi, da alternative ni, in da bi ta teza postala resnična, je treba dokazati, da Grki ne morejo čisto nič narediti, da bi premagali oblast, na čelu katere so Nemci. A mislim, da bodo morda kmalu doživeli presenečenje. V kratkem Grki res ne morejo premagati Unije, a situacija je še vedno odprta.«