Medkulturna knjižna zbirka v kamniški knjižnici vsebuje že več kot osemsto knjig za odrasle in otroke v hrvaškem, srbskem, bosanskem, makedonskem in albanskem jeziku / Foto: Gorazd Kavčič

Medkulturno sožitje v knjižnici

V Matični knjižnici Kamnik so v sodelovanju z Zasebnim vrtcem Zarja pred dnevi odprli medkulturno knjižno zbirko z gradivom v hrvaškem, bosanskem, srbskem, makedonskem in albanskem jeziku.

»Želimo, da bi zbirka v prostore knjižnice in k branju pritegnila priseljence, ki so del naše skupnosti, in ki dostopa do gradiva v svojem jeziku nimajo. Naš namen je tudi to, da se zavemo bogastva in ustvarjalnosti različnih kultur, narodov in jezikov, saj le medsebojno poznavanje omogoča medsebojno spoštovanje.«

Knjižna zbirka, ki vsebuje približno osemsto knjig in je urejena v posebej ločenem ambientu ob vhodu v knjižnično večnamensko dvorano, je del širšega projekta z naslovom Jezik: moj, tvoj, naš, ki ga Matična knjižnica Kamnik in Zasebni vrtec Zarja vodita že zadnja tri leta.

»Namen tega projekta in na novo urejene medkulturne knjižne zbirke je širiti medkulturnost in jezikovno osveščati tako Slovence kot priseljence v naši občini. Prav je, da cenimo vse jezike in da živimo v sožitju. Zbirko smo večinoma uredili z donacijami, nekaj knjig pa smo tudi kupili. Gre za različne vsebine: strokovne, leposlovne, otroške in nekaj tudi mladinskih. Želimo, da bi zbirka v prostore knjižnice in k branju pritegnila priseljence, ki so del naše skupnosti, in ki dostopa do gradiva v svojem jeziku nimajo. Naš namen je tudi to, da se zavemo bogastva in ustvarjalnosti različnih kultur, narodov in jezikov, saj le medsebojno poznavanje omogoča medsebojno spoštovanje,« je ob nedavnem uradnem odprtju povedala direktorica Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir in dodala, da so v knjižnici naredili demografsko analizo, da bi ugotovili potrebe prebivalstva po vsebini knjižničnih zbirk, v tej analizi pa ugotovili, da je veliko število občanov Neslovencev.

Do podobnih zaključkov so prišli tudi v Zasebnem vrtcu Zarja. »V naš vrtec je vključenih lepo število otrok staršev iz drugih jezikovnih okolij, ki so se na nas obračali tudi po nasvete glede knjižne in jezikovne vzgoje. Takšne družine so tukaj živele, živijo in bodo prihajale tudi v prihodnje. Zato smo se odločili, da bomo skupaj izvedli projekt, s katerim bomo z nekaterimi vsebinami in dogodki spodbudili medkulturni dialog. Le če poznaš svoj materni jezik, lahko suvereno sodeluješ pri urejanju okolice, družbe in svojega življenja,« pa je povedala direktorica Zasebnega vrtca Zarja Jelka Golob in izpostavila širšo družbeno odgovornost vseh nas, da se zbližamo in da priznavamo drug drugega.

Poleg knjižnične medkulturne zbirke, ki vsebuje knjige za odrasle in otroke v hrvaškem, srbskem, bosanskem, makedonskem in albanskem jeziku, so v sklopu projekta uredili tudi premično knjižno zbirko v vrtcu Zarja s približno sto knjižnimi enotami, ki jih vseskozi menjajo. Prav tako preko celega leta organizirajo več dogodkov, kot so predstavitve kultur in kulinarike, pogovori z avtorji ali dvojezične pravljične urice, prav tako pa si izmenjujejo dobre prakse pri jezikovni in knjižni vzgoji s hrvaškimi, bosanskimi in srbskimi ustanovami.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

GG Plus / petek, 13. oktober 2006 / 06:00

Številnim gorenjskim županom se ponovno nasmiha zmaga

Volilna anketa kaže, da bodo na vseh 27 gorenjskih županskih stolih sedeli moški, zamenjal se bo le vsak tretji, obetata se celo dva župana povratnika.

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...