Številne neznanke

Besedilo: Cveto Zaplotnik
Kategorija: Gospodarstvo / sreda, 8. april 2015 / 12:22

Evropska unija je v sredo, ob zaključku mlečnega leta, po več kot tridesetih letih ukinila mlečne kvote, ki naj bi kot ukrep skupne kmetijske politike omejeval prirejo mleka in na trgu z mlekom preprečeval neravnovesje med ponudbo in povpraševanjem. Slovenija jih je prvič uvedla v mlečnem letu 2005/2006, izkušnje z njimi niso bile slabe. Posredno so ščitile majhne slovenske količine mleka na globalnem evropskem trgu, hkrati na nacionalni ravni niso omejevale razvoja prireje mleka, verjetno pa so prispevale k »prestrukturiranju«, med katerim so številne male kmetije opustile prirejo mleka, večje pa so čredo krav in količino mleka še povečale. Morda so še najbolj (finančno) prizadele sicer redke kmetije, ki so jih v bojazni, da bi jih omejevale pri razvoju, precej drago kupile na trgu.

Ker je prireja mleka na Gorenjskem zelo pomembna kmetijska dejavnost, kmete, ki so dohodkovno odvisni od mleka, zanima, kakšno bo »življenje« brez kvot. Enoznačnega odgovora na to vprašanje ni, veliko je neznank, iz njih izvira negotovost. Slovenija nima nacionalne študije o možnih posledicah ukinitve mlečnih kvot niti ne nekega svojega programa pomoči ali interventnih ukrepov, ob pojavu krize bo lahko ukrepala le v skladu s skupno kmetijsko politiko Evropske unije in s soglasjem bruseljske administracije.

Na evropskem trgu z mlekom je po ukinitvi kvot pričakovati večje količine mleka, porast so napovedale vse najbolj razvite članice unije, najbolj izstopa Irska, ki naj bi do leta 2020 količino povečala za polovico. Gorenjske kmete ob tem najbolj zanima, kako se bodo razmere na evropskem trgu odražale pri odkupni ceni mleka. Nesporno je, da bo večja ponudba mleka na trgu vplivala na ceno in da bo v cenovnih izračunih treba upoštevati tudi embargo Rusije na uvoz mleka in izdelkov iz držav Evropske unije. »Najbolj realno je, da bodo cene ostale takšne, kot so, možni pa so tudi pritiski navzdol,« je (za Slovensko tiskovno agencijo) napovedal priznani agrarni ekonomist Aleš Kuhar. Vsekakor velja, da bo ceno še naprej diktiral globalni trg, a vsaj kanček lahko k boljši ceni prispeva tudi boljša poslovnost slovenskih odkupovalcev, ki si, denimo, pri prodaji mleka na italijanskem trgu celo medsebojno konkurirajo. V takšnih precej negotovih okoliščinah je spodbudno, da je Slovenija v finančno perspektivo 2015 - 2020 uvrstila tudi podpore za prirejo mleka na gorskih kmetijah in da ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano uspešno utira pot slovenskim mlečnim izdelkom na nove trge, tudi na daljno Kitajsko.