V Emavs gremo!

V tem zapisu bi se rad vprašal, kaj je od velikonočnega izročila danes še za živo rabo in kaj je le »folklora« oziroma zanimivost. Ker je tega veliko, se omejimo na bližnji velikonočni ponedeljek. »Ta dan delijo pirhe vsenavskriž. Pod besedo 'pirhi' je mišljeno vse, kar se daruje za Veliko noč. Tako na primer dobi služkinja od gospodinje za pirhe krilo ali robec, ki je navadno rudeč, ali vsaj zelo žive barve. Gospodar daruje hlapcu klobuk ali hlače, stari oče prejme vivček ali tobak za nosljanje, babica zavojček kave itd. Po kosilu pa začno raznašati in prinašati pirhe vsevprek. Otroci gredo s pirhi k stricem in tetam, kar je le nekaka zamenjava, kajti domov pridejo še bolj, ali pa vsaj tako obloženi, kot so šli od doma. Tudi k svojim botrom gredo otroci po pirhe.«

Gornji navedek je iz starega gorenjskega izročila, kakor ga je svoj čas popisala pisateljica Manica Komanova v knjižici Na Gorenščem je fletno, natisnjeni 1928. Vsi vemo, da se je zamenjava pirhov ohranila vse od danes. Hkrati pa lahko ugotovimo, da smo v tej navadi premalo aktivni in preveč pasivni. Večina zgolj čaka, ali bo kdo prišel in pirh prinesel in seveda dobil našega v »zamenjavo«. Premalo smo na tem, da bi se sami podali na obiske. Tako kot od mrtvih vstali Jezus, ki se je na poti v vas Emavs »približal« dvema učencema in »hodil z njima« (Lk 24,13-35). Gre torej za to, da bi se na ta dan približevali drug drugemu in hodili skupaj. »Na ta dan so ljudje hodili že od nekdaj na obiske, izlete ali zabave. Če so šli na izlet, so pravili: V Emavs gremo! … Na Gorenjskem so hodili v Emavs v okoliške gostilne, torej take, ki niso bile preblizu domačega kraja.« Tako Damjan J. Ovsec v Veliki knjigi o praznikih. Da so hodili v gostilne, poroča tudi Komanova: »Popoldne krenejo možaki v gostilno, da pri merici vina uganejo kako modro. Proti večeru pride za njimi tudi mladina, za katero naroči gostilničar harmonikarja, ki poskrbi, da mladi svet s par poskočnimi polkami zaključi velikonočne praznike.«

Obiskovanje in zamenjava pirhov sta torej še živi navadi. Kaj pa siceršnje obdarovanje in delitev drugih dobrin? Jezusa sta učenca na poti v Emavs prepoznala šele, ko je sedel z njima za mizo, vzel kruh, ga blagoslovil, razlomil in jima ga dal. Komanova poroča, kako so gospodinje obdarovale služkinje, gospodarji pa hlapce, darila so dobili tudi dedki in babice. Prevedeno v donašanje razmere bi pričakovali, da o veliki noči lastniki oziroma menedžerji podjetij in direktorji ustanov obdarujejo svoje »posle«, svoje zaposlene, župani pa najstarejše občane, a o tem, kolikor je meni znano, ni ne duha ne sluha. Saj največkrat nimamo časa, da bi sedli skupaj za mizo in skupaj vsaj kaj pojedli, če se že obdarujemo ne. To ni v duhu časa, pa še strošek je, stroške pa je treba v kapitalizmu nenehno zniževati, velika noč gor ali dol.

V doslej zapisanem smo videli, kako se oziroma se je duh velikonočnega ponedeljka izkazoval v obiskovanju in obdarovanju, v zemeljskih rečeh. A glavno sporočilo srečanja na poti v Emavs je v neki drugi, nezemeljski dobrini – v obetu posmrtnega življenja. Jezus je v srečanju z učencema potrdil, da je res vstal od mrtvih, da je živ. Danes ni čisto jasno, kateri današnji kraj v Izraelu bi lahko bil svetopisemski Emavs, zanj se potegujejo kar trije. A to tudi ni bistveno. Bistveno je slej ko prej vprašanje, ali je Kristus res vstal in ali bodo po veri v njegovo vstajenje vstali tudi tisti, ki to vero zmorejo. Gremo torej v Emavs, morda se nam razodene …

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 11. julij 2007 / 07:00

S semnjem ohranjajo kulturno dediščino

Na zadnjo nedeljo v aprilu je v Vrbi že tradicionalno potekal Markov semenj, ki ga tradicionalno prirejajo ob praznovanju sv. Marka, svetnika, ki mu je posvečena tamkajšnja cerkev. Kulturno d...

Objavljeno na isti dan


Šenčur / torek, 9. november 2021 / 11:00

Sredstva za vzgojitelja

V osnovni šoli v Šenčurju želijo za prvošolce zagotoviti pomoč dodatnega vzgojitelja.

Kronika / torek, 9. november 2021 / 21:09

Sodišče bo odločilo v sporu med T-2 in državo

T-2 z lastnikom Garnolom od države terja povrnitev škode zaradi uvedenega stečaja v višini skoraj 55 milijonov evrov.

GG Plus / torek, 9. november 2021 / 21:08

Ob njeni smrtni postelji

»Tistega 15. novembra ne bom pozabila. Okoli pol desetih me je poklicala tašča in mi povedala, da je njen Gorazd poskušal narediti samomor. 'Ti si kriva!' mi je zabrusila.«

Razvedrilo / torek, 9. november 2021 / 21:07

Slavljenci na Tangu okusov v Podvinu

Marsikdo je narobe razumel, da z dogodkom, ki so ga poimenovali Zadnji tango v Podvinu, Vila Podvin že zapira svoja vrata. A ta se bodo zaprla decembra, ko se ekipa seli v Linhart Hotel & Bistr...

Gospodarstvo / torek, 9. november 2021 / 21:05

Denar za gozdne ceste in vlake

Država namenja za urejanje gozdnih cest in vlak dva milijona evrov nepovratnih sredstev.