Brez plavanja (5)

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Zanimivosti / četrtek, 19. marec 2015 / 07:06

V zgodnjih jutranjih urah – okoli pete, šeste zjutraj – so se najbolj zagnani že prvič postavili na desko in odkajtali pol ure, potem pa je nastopila oseka vse tja do desete ure dopoldan. In takrat je mogoče videti zanimivo, veliko in majhno, barvito prebivalstvo našega zaliva ...

»Kako nisi nič plavala, saj je na fotografijah voda izjemno zelena?« kolegu ni bilo jasno, ko sem mu povedala, da v bistvu nisem šla v štirinajstih dneh v vodo niti enkrat.

Pravzaprav sem že od samega začetka potovanja slutila, da tokrat s plavanjem verjetno ne bo nič. V tistem delu Panaya, ki smo ga mi obiskali, je namreč to mogoče le na urejenih kopališčih, kar pa v bistvu pomeni v turističnih letoviščih oziroma v posebnih naravnih bazenih in seveda običajnih bazenih ali pa na znameniti White Beach, mogoče Puka Beach na Boracayu, kjer pa so bili na dan našega obiska žal velikanski valovi. V bistvu bi se dalo celo v našem kajtarskem zalivu malce čofotati, a o kakem brezskrbnem plavanju res ne bi mogla govoriti. Zaradi mase ljudi, ki se dnevno zgrinja na White Beach, pa ko si enkrat tam, na kakšno plavanje pomisliš šele po trinajstem koktajlu, ko resnično potrebuješ ohladitev.

V bistvu sem dobila občutek, da dejansko na Filipinih ne moreš kar v vodo, kjer bi želel, pa naj bo plaža še tako simpatična. Največkrat namreč ne veš, kaj je v vodi.

Tudi kajtarji so ostajali v zalivu. Najbolj pogumni in izkušeni so si ob res dobrem vetru privoščili izlet po morju do nekaj kilometrov oddaljene kajtarske plaže Bulabog na Boracayu. Značilno zanjo je, da je tako razvpita, da je v času, ko je v teh krajih največ vetra, preplavljena z ljubitelji kajtanja in srfanja. Kajtanje na plaži Union Bay je prava radost v primerjavi z gnečo na Bulabogu. Po drugi strani pa imajo na Boracayu del kanalizacijskega sistema naravnan tako, da v bistvu vso umazanijo znamenite White Beach preusmerijo na Bulabog … Higiena v teh krajih je pač … primerna krajem. S čistočo v našem letovišču nismo imeli težav, smo pa doživeli dan, ko je zmanjkalo elektrike in posledično tudi črpalke za vodo niso delale in v tem primeru so boracayski toaletni prostori postali vse kaj drugega kot tisto, česar se veseliš, ko telo zahteva svoje. (Nadaljevanje prihodnjič)