Pridih svetlobe in radovednosti

Besedilo: Samo Lesjak
Kategorija: Kultura / četrtek, 19. marec 2015 / 07:13

V Makedonskem kulturnem centru Sv. Cirila in Metoda v Kranju je do 3. aprila na ogled razstava akademskega slikarja Vladimirja Makuca.

Kranj – Na odprtju pregledne razstave priznanega umetnika s Primorske je avtorja predstavil Boge Dimovski. Vladimir Makuc je bil rojen leta 1925 v Solkanu, študij slikarstva v Ljubljani je dokončal leta 1954, nato pa kmalu diplomiral tudi na specialki za restavratorstvo. Kot slikar, restavrator in kopist je za ljubljansko Narodno galerijo kopiral pozno gotske freske iz Hrastovelj. Svoje znanje je Makuc izpopolnjeval tudi v Parizu, pridobljene praktične izkušnje iz fresko-slikarske tehnologije in tehnike slikanja z lazurnimi barvnimi nanosi pa je kasneje prenesel v grafiko s strukturiranimi reliefnimi mešanimi tehnikami visokega, globokega in slepega tiska.

Za kolažno tehniko je Makuc uporabljal različne materiale: izrezoval in sestavljal je šablone iz plastičnih mas in kovinskih delov ročne ure, zobcev ter rabljenih klišejev. Z recikliranimi materiali je iskal vsebino, z uporabo raznovrstnih materialov pa zaželeno strukturnost, igrivost in iluzijo prostora. Uporabljal je kaligrafske znake, številke, simbole, graficizme ... V grafikah se je zlasti posvečal črtni risbi, iluziji predmetnosti, proporcionalnim razmerjem, ploskovno tonskim in barvno usklajenim kompozicijskim postavitvam. Njegovi motivi so povezani z mediteranskim, kraškim svetom, ki postane skozi avtorjevo čustveno doživljanje pripovedni arhaični prikaz podeželske stvarnosti.

»Ustvarjena dela izkazujejo avtorjevo sistematičnost, meditativnost in natančnost. Makuc spada med ustvarjalce z izrazitim raziskovalnim pristopom pri upodabljanju domišljijskih krajinarskih podob, spominov in asociacij, povezanih z istrsko-kraškim svetom. Njegove grafične podobe izražajo posebno hladno-toplo atmosfero poletne transparentno razpršene svetlobe in otroško radovednost,« je predstavitev ustvarjalno raznovrstnega avtorja sklenil Boge Dimovski.