Državni prostorski načrt za drugo cev
Država je pripravila osnutek državnega prostorskega načrta za drugo cev predora Karavanke, ki bo od prihodnjega tedna naprej javno razgrnjen.
Jesenice – Postopki v zvezi z gradnjo druge cevi predora Karavanke so prišli do faze, ko bo državni prostorski načrt dograditve predora javno razgrnjen. Javna razgrnitev bo potekala od 23. marca do 21. aprila na ministrstvih za okolje in infrastrukturo ter na občinah Jesenice in Kranjska Gora. V tem času bodo svoje pripombe in mnenja lahko podali tudi občani. Pripravili bodo tudi javno obravnavo dokumenta, in sicer 15. aprila na Jesenicah.
Za poseg je potrebno okoljevarstveno soglasje, zato prebivalci, ki živijo na območju gradnje, in nevladne organizacije lahko podajo zahtevo za pridobitev statusa stranskega udeleženca v postopku.
Gradnja druge predorske cevi je projekt Slovenije in Avstrije, ki na zahtevo evropskega parlamenta zaradi zagotavljanja večje varnosti morata zagotoviti polni avtocestni profil. S tem, ko bo predor dobil drugo cev, bo postal dvocevni dvopasovni predor. Druga predorska cev bo potekala vzhodno od sedanje, na slovenski strani bo dolga 3530 metrov, pri tem pa bo na slovenski strani treba dograditi tudi del avtoceste v dolžini 620 metrov od cestninske postaje Hrušica preko Save Dolinke in regionalne ceste. Zgradili bodo tudi nov portalni objekt z galerijo pred vstopom v novo predorsko cev. Pri gradnji naj bi nastalo približno 260 tisoč kubičnih metrov materiala, ki naj bi ga odlagali na sedmih lokacijah. Ker pa je v predoru vir pitne vode in je po odloku gradnja na tem območju prepovedana, je vlada decembra lani sprejela novo uredbo o vodovarstvenih območjih, ki pod določenimi pogoji gradnjo druge cevi dovoljuje.
Druga predorska cev mora biti zgrajena do aprila 2019, pri čemer naj bi v novi cevi na začetku vzpostavili dvosmerni promet. Stara cev naj bi se uporabljala za ubežni rov, hkrati pa naj bi jo začeli obnavljati, tako da bi dolgoročno vzpostavili promet v obeh ceveh. Vrednost celotne investicije v drugo cev je ocenjena na 250 milijonov evrov, na Slovenijo naj bi pripadlo okrog 120 milijonov evrov, del denarja za gradnjo pa bodo poskušali pridobiti iz naslednje finančne perspektive.