Bodo vrednotnice omejile delo na črno?
Kdor opravlja osebno dopolnilno delo, mora zanj dvigniti vrednotnico in s tem plačati socialne prispevke. Kako se je novost »prijela« na Gorenjskem?
Letno bo lahko izvajalec osebnega dopolnilnega dela zaslužil do 5948 evrov, pri čemer v posameznem polletju zaslužek ne sme presegati 2974 evrov oziroma treh povprečnih mesečnih neto plač iz preteklega leta.
Kranj – »Drugega januarja sem bil menda prvi, ki je na občini dvignil vrednotnico za osebno dopolnilno delo. Ukvarjam se namreč z rokodelstvom, ta čas tudi z obrezovanjem drevja. To sicer ni kako profitno delo, vendar imam rad, da je vse, kakor je treba. Vrednotnica me stane devet evrov, od tega je sedem za pokojninsko, dva evra pa za zdravstveno zavarovanje,« je povedal Jože Štefe s Srednje Bele, eden tistih upokojencev, ki tudi v pokoju ne mirujejo. S tem nam je dal iztočnico, da preverimo, kako se je prijela ta novost po 1. januarju letos, odkar so vrednotnice uzakonjene.
»Osebno dopolnilno delo je na Upravni enoti Radovljica skupno priglasilo deset oseb, izdanih pa je bilo 12 vrednotnic, in sicer za občasno pomoč v gospodinjstvu, za občasno varstvo otrok ter za izdelovanje in prodajo izdelkov domače in umetnostne obrti, izdelovanje, popravilo in prodajo izdelkov, ki se izdelujejo ročno in po tradicionalnih postopkih; nabiranje gozdih sadežev in zelišč,« na naše vprašanje odgovarja Maja Antonič, načelnica Upravne enote Radovljica. »Manjše število priglasitev in nakupa vrednotnic pripisujemo dejstvu, da lahko osebe, ki so imele osebno dopolnilo delo priglašeno na dan 31. 12. 2014, le-to opravljajo do 30. 6. 2015 pod pogoji prejšnje zakonodaje, kar pomeni, da za legalno opravljanje ne potrebujejo vrednotnice.«
Kako pa je drugje po Gorenjskem? Alenka Burnik z jeseniške upravne enote sporoča, da so v prvih dveh mesecih izdali tri vrednotnice, vse tri za občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego. V Tržiču so izdali šest vrednotnic, in sicer za občasno pomoč v gospodinjstvu, pomoč pri čiščenju stanovanja ali stanovanjske stavbe, za vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin, za občasno varstvo otrok, pomoč starejšim, bolnim in invalidom na domu, spremstvo oseb, ki potrebujejo nego, in za izdelavo izdelkov, ki so namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravljati in prodajati. Na Upravni enoti Kranj pa so izdali 34 vrednotnic. »Posebne evidence, za katero osebno dopolnilno delo so stranke pridobile vrednotnice, ne vodimo, ocenjujemo pa, da stranke največkrat kupijo vrednotnico za občasno pomoč v gospodinjstvu in pomoč pri čiščenju stanovanja, hiše, počitniške hiše ter vzdrževanje pripadajočih zunanjih površin,« še dodajajo. Upravna enota Škofja Loka je do konca februarja vložila dva zahtevka za pridobitev vrednotnice. Oba sta bila izdana za dejavnost izdelovanje izdelkov, ki niso namenjeni zaužitju in ki jih je možno izdelovati na domu pretežno ročno ali po pretežno tradicionalnih postopkih, jih popravljati in prodajati. Kot še pravijo, pa so opravili več priglasitev osebnega dopolnilnega dela za posameznike prek portala AJPES. »Evidentno je, da se posamezniki odločajo za priglasitev, ne pa tudi za pridobitev vrednotnice. Poudarimo naj, da se stranke množično obračajo na nas z vsebinskimi vprašanji glede novosti opravljanja osebnega dopolnilnega dela, predvsem tisti, ki so imeli osebno dopolnilno delo priglašeno še pred uveljavitvijo novega pravilnika o osebnem dopolnilnem delu,« opažajo v Škofji Loki. Na Kamniškem pa so januarja in februarja izdali enajst vrednotnic. Izdane so bile večinoma za enaka dela, kot so navajali že iz drugih gorenjskih upravnih enot, poleg tega pa tudi za občasne inštrukcije kot pomoč pri izpolnjevanju šolskih ali študijskih obveznosti in za občasno izvajanje umetniških oziroma drugih kulturnih vsebin ob zasebnih dogodkih.
Spomnimo: po načelu »vsako delo šteje« je Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z zakonom in pravilnikom na novo uredilo osebno dopolnilno delo, z željo, da bi omejili sivo ekonomijo in omogočili izvajalcem širši spekter del in socialnovarstvenih pravic.