
Umetnost cvetja
V Groharjevi galeriji v Škofji Loki so odprli zanimivo razstavo Tradicionalno izdelovanje papirnatih rož.
V zadnjih desetletjih se je ponovno revitaliziralo tradicionalno izdelovanje papirnatih rož. Na razstavi so na ogled izdelki, ki so jih v Register žive kulturne dediščine evidentirali pod enoto Izdelovanje papirnatih rož, predstavljeni pa so tudi predmeti iz papirnatih rož, ki so bili v rabi ob raznih šegah, hrani pa jih Slovenski etnografski muzej. Po nagovoru direktorice Loškega muzeja Jane Mlakar je o izdelovanju papirnatih rož spregovorila tudi direktorica Slovenskega etnografskega muzeja Bojana Rogelj Škafar. Tovrstno veščino na Loškem je predstavila kustosinja Mojca Šifrer Bulovec, ki je poleg Nene Židov in Anje Jerin sooblikovala razstavo.
Gre za veščino, ki je nastala iz potrebe po trajnejši okrasitvi ali obeleženju pomembnega, svečanega dogodka. Zaradi obstojnosti, ki jih imajo papirnate cvetlice v primerjavi z naravnim cvetjem, zlasti pa zaradi pomanjkanja naravnega cvetja v obdobjih zmanjšane letne vegetacije, je bilo izdelovanje papirnatih rož močno razširjeno tudi na Slovenskem. Umetno cvetje so na Loškem verjetno začeli izdelovati v nunskem samostanu v Škofji Loki. Loške klarise so zlasti v prvi polovici 18. stoletja voščene kipce Jezusa in Božjepotne Marije krasile z umetnimi rožami. S tem delom so po letu 1782 nadaljevale uršulinke. Sredi 19. stoletja sta v mestu delovali dve cvetličarski mojstrici, ki sta tudi okraševali nabožne slike in voščene kipce ter izdelovali venčke in šopke za razne priložnosti. Loško območje je bilo še posebno poznano po svatbenih pogačah in malih kruhkih, okrašenih z umetnimi rožami. Zadnja mojstrica te obrti je bila Marija Rupar (1867–1953) iz Škofje Loke. Umetne rože so izdelovali iz blaga, papirja ali voska, redkeje iz peres. Izdelovanje cvetja iz krep papirja je bilo za nekatere ženske tudi pomembna domača obrt. Na Žirovskem in v Železnikih umetne rože tudi klekljajo. Razstava bo na ogled do 29. marca.