Zlata poroka pri Igličevih
Konec februarja sta praznovala zlato poroka zakonca Iglič, Tomaž in Frančiška iz Drolčevega naselja na Orehku pri Kranju.
Frančiško oziroma Francko, rojeno Kopač, že od malih nog vsi kličejo Nanika. Tako ona kot Tomaž sta oba rojena Kranjčana. On se je rodil leta 1938 na Gasilskem trgu in otroštvo preživel v Bosni, kjer je bil oče kot rudarski inženir zaposlen v tamkajšnjih rudnikih. Po vojni pa so se z mamo in s sestro vrnil v Kranj, medtem ko je oče izgubil življenje v Jasenovcu. Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Kranju, kasneje v Ljubljani diplomiral iz kemijske tehnologije in bil vse do upokojitve zaposlen v Savi Kranj.
Nanika pa se je rodila na Klancu leta 1944. Otroška leta je skupaj z bratoma preživljala na Hujah. Na Klanec so se selili, ko sta starša tam zgradila hišo. Osnovno šolo je končala v Kranju, nadaljevala s šolanjem v Ljubljani in postala učiteljica razrednega pouka. Prva leta je službovala v Predosljah, nato pa vse do upokojitve poučevala na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju.
Igličeva sta se spoznala na železniški postaji, saj sta se vsak dan vozila z vlakom v Ljubljano. Po Tomaževi končani vojaščini sta se februarja leta 1965 poročila. Prva štiri leta sta preživela pri ženinih starših na Klancu, kasneje pa sta se selila na Orehek. Stanujeta v Drolčevem naselju, skrbita za hišo in njeno okolico, na vrtičku pa pridelujeta 'bio' zelenjavo, hudomušno pove Tomaž. Rada imata tudi cvetlice, ki krasijo grede in okna. »V prostem času hodiva na sprehode, v toplejših dneh pa kolesariva. Ob ponedeljkih plavava v kranjskem pokritem bazenu, poleti pa sva na letnem bazenu in se druživa z znanci ob kavici. Zaideva tudi v Podčetrtek, kjer poskrbiva, da se razgibava v termalni vodi. Avgusta pa pešačiva po Pokljuki, nabirava borovnice in iščeva gobe.« Izjemo aktiva zakonca Iglič se še vedno tudi izobražujeta. Recimo v računalništvu, tako da kar nekaj časa preživita tudi v Mestni knjižnici Kranj.
Imata sina Tomaža, hčerko Tajo in tudi že tri vnuke in vnukinjo: Aljaža, Martina, Klemena in Zalo, s katerimi imata veliko veselja.
Ob zlati poroki sta Igličeva najprej obnovila zaobljube v mestni hiši v Kranju. Njuni poročni priči sta bila tokrat sin Tomaž in hči Taja, najmlajši vnuk Klemen pa je babici in dedku izročil nova poročna prstana. Veselje ob častitljivem jubileju sta zakonca delila s sorodniki in prijatelji potem še v Crngrobu na turistični kmetiji. Sta pa želela, da jima ne nosijo nobenih daril, da se ob zlatem jubileju z njima tega le veselijo – bo to čisto dovolj. Seveda te želje ni upošteval nihče.
Največje presenečenje pa sta zakoncema pripravila otroka z veliko fotografijo njunih družin. »Ta slika nama sedaj krasi steno v jedilnem kotu,« še ponosno pove Tomaž.