Več sto jih je v čakalni vrsti

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Slovenija / sobota, 7. marec 2015 / 09:07

Čakalne vrste na vključitev v varstveno-delovne centre po Sloveniji so dolge, samo v Varstveno-delovnem centru Kranj imajo osemintrideset vlog upravičencev, odraslih oseb s posebnimi potrebami. Med njimi je veliko mladih, ki jim, če ne obiskujejo ustreznih programov, kognitivne in funkcionalne sposobnosti hitro začnejo upadati. V veliki stiski so tudi njihovi starši. Do težav prihaja zaradi zaostrenih finančnih pogojev v naši državi.

Kranj, Ljubljana – Za 34 izvajalcev storitve varstveno-delovnega centra (VDC) je država v letu 2014 namenila 25,5 milijona evrov. Po pogodbi o financiranju so priznali sredstva za 3084 uporabnikov, od tega za 2549 uporabnikov v javnih zavodih in 535 uporabnikov pri koncesionarjih. Kaj to pomeni, lahko vidimo na primeru VDC Kranj, kjer na vključitev po besedah direktorice Mirjane Česen čaka 38 upravičencev iz štirinajstih gorenjskih občin. »Vključitev upravičencev je nujna, ker jim sicer zelo hitro, ko niso več vključeni v obravnavo, začnejo upadati kognitivne in funkcionalne sposobnosti, ki so jih z velikim trudom pridobili skozi leta. Na drugi strani je tudi stiska staršev velika, saj mora večina teh staršev oz. vsaj eden v družini zapustiti trg dela, dokler upravičenci ne dobijo mesta v VDC, kar je za celotno družbo slabše in tudi dražje. Nekdo, ki pa je redno obravnavan, je tudi bolj samostojen, ima boljšo samopodobo in praktično v družbi ne izstopa. Skokovit napredek smo na tem področju naredili v zadnjih desetih letih.«

Pri Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so povedali, da se zavedajo, da obstajajo potrebe po dodatnih vključitvah, zato so v predlogu rebalansa proračuna za letošnje leto predvideli širitve za približno sedemdeset mest in sicer tam, kjer imajo izvajalci proste kapacitete. Storitev vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji se financira iz državnega proračuna, zaradi finančne situacije v zadnjih letih pa ni bilo možno zagotoviti dodatnih sredstev v proračunu za potrebne širitve, so sporočili iz Službe za odnose z javnostmi pri ministrstvu in še pojasnili: »Širitve storitev vplivajo tudi na povečanje števila zaposlenih v javnem sektorju, od leta 2012 pa smo zavezani k zniževanju števila zaposlenih. Na vključitev po podatkih iz letnih poročil za leto 2013 čaka okoli 360 oseb. K temu številu je treba prišteti še tiste, ki so vključeni v šole s prilagojenim programom (v starosti nad 26 let), ter tiste, ki so doma.« Vsi, ki bi bili upravičeni do storitve VDC, s svojim zakonitim zastopnikom niti ne pošljejo vloge za sprejem, ker vnaprej vedo, da so čakalne liste že zdaj predloge. Mirjana Česen, ki je tudi predsednica Skupnosti VDC Slovenije, je izpostavila še en vidik: »Upravičenci imajo tudi pravico vložiti vlogo v več VDC-jev hkrati. Pravice do vpogleda v podatek, kam vse je upravičenec še podal vlogo, pa posamezni VDC nima oz. s tem podatkom razpolagamo le v primeru, kadar upravičenec v vlogi navede, da želi, da mi vlogo posredujemo še v kakšen zavod. Problem 'fiktivnega' podatka želimo na Skupnosti VDC Slovenije reševati v sodelovanju z ministrstvom prek enotnega registra oddanih vlog na nivoju celotne Slovenije, saj bomo tako lahko prišli do realnega podatka. Na številke, ki se pojavljajo v javnosti, navedeno sicer vpliva, dejstvo, da čakalne liste so, pa ostaja.«

Najstarejši uporabnik storitve VDC Kranj je star sedemdeset let. Povprečna starost pri njih je skoraj petdeset let. »Populacija se stara in zakonodaja ne predvideva, da nekdo, ki je star šestdeset let, ne sme več hoditi v VDC. Naši uporabniki lahko hodijo v VDC, dokler so pripravljeni storitev sprejemati in dokler so se sposobni vključevati. Njihove potrebe so se z leti spremenile, zato smo začeli kar sami razvijati nov program, prilagojen potrebam starejših uporabnikov. Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki naj bi v urejal tudi to našo situacijo, se namreč pripravlja že deset let.« V VDC-jih sta odprta še najmanj dva problema – varčevanje, ko ni več ničesar vzeti, in kadrovska preobremenjenost, ker za nove zaposlitve ne dobijo soglasja.