Za hlod enajst tisoč evrov

Prodajalec hloda iz okolice Kranja je na deveti licitaciji vrednejšega lesa v Slovenj Gradcu za hlod gorskega javorja dobil 11.313 evrov oz. 9017 evrov za kubični meter. Kupec z Madeire bo kvalitetni gorenjski les uporabil pri izdelavi jaht in glasbil.

Kranj – Zveza lastnikov gozdov Slovenije in Društvo lastnikov gozdov Mislinjske doline sta v sodelovanju z Zavodom za gozdove Slovenije tudi letos pripravila v Slovenj Gradcu tradicionalno, že deveto licitacijo vrednejšega lesa, ki se je končala v četrtek z razglasitvijo rezultatov in z dnevom odprtih vrat. Kot so povedali organizatorji, je 284 lastnikov gozdov letos ponujalo 1587 hlodov v skupni izmeri 1691 kubičnih metrov, kar je bila doslej po količini ponujenega lesa druga najobsežnejša dražba. V ponudbi je bilo največ smreke, gorskega javorja in gradna. Šestindvajset kupcev, med njimi deset iz Slovenije, osem iz Avstrije, po trije iz Nemčije in Italije ter po eden s Hrvaške in Portugalske, je za hlode oddalo 4787 ponudb, pri tem pa za 160 hlodov ni bilo nobene ponudbe. Povprečna prodajna cena je bila 227 evrov za »kubik« in je bila skoraj za petino nižja kot lani. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja, ki ga je na dražbo pripeljal lastnik gozda iz okolice Kranja. Za hlod je dobil 11.313 evrov oz. 9017 evrov za kubični meter. Organizatorji identitete lastnika tudi po našem poizvedovanju niso razkrili, znano pa je, da je hlod kupil kupec s portugalske Madeire, kjer bodo kakovosten gorenjski les uporabili pri izdelavi jaht in glasbil. Tudi drugi najvrednejši hlod na licitaciji je bil gorski javor, lastnik z idrijskega območja je zanj dobil 8500 evrov. Tretje mesto je letos dosegla pohorska smreka, cena je bila 3608 evrov za hlod oz. 718 evrov za kubični meter.

Kot je povedala Veronika Valentar iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije, letošnja licitacija ni bila licitacija presežnikov, je pa odrazila stanje na terenu in trende v lesni industriji. Del ponujenega lesa, zlasti hlodov manjših premerov, je izviral iz lanskega žledoloma, na ponudbo hlodov velikega jesena, kostanja in gorskega bresta pa so vplivale tudi bolezni, ki ogrožajo te drevesne vrste. Velika je bila ponudba smrekove hlodovine, pri tem pa se je pokazalo, da se kakovostne hlode splača ponuditi na licitaciji, kjer dosegajo bistveno višjo ceno kot na rednem trgu. Organizatorji licitacije so bili zelo veseli odziva slovenskih kupcev, ki iščejo debele smrekove hlode višje kakovosti. Na rednem (predvsem avstrijskem trgu) je cena za hlode s premerom nad 59 centimetrov v povprečju za deset evrov nižja kot cena hlodovine s premerom od 44 do 59 centimetrov, razlog je v tem, ker žage večinoma niso opremljene s tehnologijo za razrez debelih hlodov.