So še druge Zemlje?

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 21. februar 2015 / 14:44

Življenje na tem svetu postaja vse bolj naporno in nevarno. Vojne, terorizem, diktature, neoliberalni kapitalizem, nečloveško izkoriščanje človeka po človeku … Bi se lahko kmalu preselili na kak drug svet?

Drugi svetovi so predaleč

V našem osončju je osem planetov, a človeškemu življenju prijazna je le Zemlja. Zunaj osončja pa je že veliko »eksoplanetov«, v katalogu doslej odkritih jih je 1889, neodkritih nešteto. Pogoji, da je neko nebesno telo planet, so štirje: da je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde, v svoji tirnici; da ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja; biti mora dovolj masivno, da ga lastna težnost oblikuje v kroglasto obliko in da počisti vsa manjša telesa v območju svoje tirnice. Pri nas zna te reči lepo pojasniti prof. dr. Tomaž Zwitter. In ta nas v vesoljskih fantazijah hitro postavi na realna tla. »Človeštvo mora razumeti, da je, ne glede na preostale planete, Zemlja edino, kar imamo.« Od tod ne moremo, lahko pa marsikaj razumemo. »Ujeti smo na našo Zemljo oziroma njeno bližnjo okolico, kljub vsemu pa smo sposobni marsikaj dokončnega reči o zelo daljnem vesolju in stvareh, ki so se zgodile davno v preteklosti oziroma se še bodo zgodile.« Zdaj so naše oči uprte na Mars. »Mars že zdaj zelo intenzivno raziskujemo. Na Marsu imamo oziroma smo imeli štiri, pet vozil, ki so se že vozila po površju in analizirala vzorce. O Marsu, njegovi zgodovini in sedanjem stanju je mogoče praktično vse ugotoviti z avtomatskimi sondami. Kar se tiče raziskovanja, se bo fokus počasi selil proti Jupitru in Saturnovim lunam. To so res vznemirljiva telesa. Ne pričakujte kompliciranega življenja, ampak teoretično je mogoče, da bi obstajalo na ravni mikrobov.« In kdaj bi se lahko podali na Mars tudi ljudje? To je odvisno samo še od denarja, od politike in prioritet. »Mars je še najbližje kolikor toliko prijazno telo, zaradi tega je toliko govora o njem. Seveda pa je tu veliko zasebnih interesov. Ali bo človek šel na Mars, je vse odvisno od financ. Stvari so izvedljive, vendar stanejo. Trenutno nikjer ne vidim kakšnega Kennedyja, ki je sprožil program Apollo in se je nato v desetletju vse odvrtelo.« Sicer pa kljub astronomiji ne gre za astronomske cene. Pomembnejša astronomska odprava v našem osončju bi po grobi oceni stala »le« kako milijardo evrov. »Pogovarjamo se o številkah, ki so manjše od reševanja naših bank ali projekta TEŠ. Sredstva so res zelo velika, a po drugi strani za celotno človeštvo morda ne več tako zelo velika. Najbolj neprijazna puščava na Zemlji je še vedno neskončnokrat bolj prijazna od Marsa. Tam najdete suh pesek, veter, ki piha več sto kilometrov na uro in nosi pesek naokrog, praktično nima ozračja, izpostavljen je sevanju Sonca. Luna ni nič slabša od Marsa. Če bi bilo to prioriteta človeštva, to ne bi bilo problem, tehnološko je to mogoče narediti.« Kaj pa izven Osončja, obstaja tudi tam zunaj še kakšna inteligentno življenje? »Pomembno vprašanje, ki ga je odprl že Carl Sagan, je, koliko časa obstaja neka civilizacija kot tehnološko aktivna. Tu imamo malo izkušenj. Ne vemo, ali bomo imeli kakšnega norca ali politika, ki bo poslal svet v nič. To je morda tudi generična stvar, ki se lahko zgodi po sto letih, ko je to že mogoče. V tem primeru se morda še zlepa ne bo zgodilo, da bi odkrili koga, ki je sočasen z nami. Človeštvo mora predvsem razumeti, da je, ne glede na druge planete, Zemlja edino, kar imamo. To pa bo veljalo še zelo dolgo, morda celo večno. Vse drugo je preprosto predaleč ali preveč neprijazno.« (Vir: MMC RTV SLO) Bodimo torej realisti, ostanimo, kjer smo, in si ta svet uredimo tako, da bo boljši za vse.

Se sme udariti otroka?

Otrok naj ne bi več tepli, zlasti v šoli ne. Kaj pa doma? V tem vprašanju je pravi vihar povzročil papež Frančišek. Povedal je, kako je nekoč na srečanju z zakonskimi pari slišal očeta, ki je priznal, da svoje otroke kdaj pa kdaj udari, a nikoli v obraz, da jih ne bi ponižal. Frančiškov komentar: »Kako čudovito. Pozna občutek dostojanstva. Mora kaznovati, a to stori pravično, nato pa gre naprej.« V Vatikanu so brž pohiteli z razlagami, da papež s to izjavo ni pozval k udarjanju otrok, tudi sicer je znan po svoji prijaznosti do »teh malih«. A kar je rekel, je rekel.

Bankirji in trgovci z orožjem

»HSBC je imel koristi od poslovanja s trgovci z orožjem, ki dobavljajo bombe otroškim vojakom v Afriki, s preprodajalci s krvavimi diamanti in drugimi mednarodnimi odpadniki.« Tako se glasi izjava Mednarodnega konzorcija preiskovalnega novinarstva (ICIJ), ki je razkril »nečednosti« švicarske podružnice britanske banke HSBC. Krivda uslužbencev HSBC je tem večja, ker so se zavedali namere strank, da ohranijo denar skrit pred nacionalnimi organi.