Vigenjc o prvi vojni

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / / 10:06

Letošnja številka Vigenjca, glasila Kovaškega muzeja v Kropi, je posvečena obdobju prve svetovne vojne v Kropi in Kamni Gorici. Čudovit kulturni dogodek ob predstavitvi glasila.

Vigenjc nas letos popelje približno sto let v preteklost. V Kovaškem muzeju so ga tokrat ubrali na temo prve svetovne vojne, katere tragično ozadje je ob lanski stoletnici njenega začetka spodbudilo še posebno veliko zanimanje javnosti. Brezimne številke žrtev vojne skozi različne zgodbe, ki smo jih bili deležni na muzejskih razstavah, filmih, literarnih zapisih in podobno, dobivajo svoja imena in dolžno spoštovanje. »Za stroko postajajo vse pomembnejše tudi teme, ki niso neposredno povezane z vojaškimi strategijami in dogodki na bojnih poljih. Zavedanje, da je vojna v temeljih pretresla celotno družbo, prinaša nove raziskave o življenju v zaledju frontnih črt, o izgubah, travmah, vlogi žensk v vojnem gospodarstvu ter nepopisnem pomanjkanju,« razmišlja kustodinja Kovaškega muzeja in urednica Vigenjca Saša Florjančič ter poudarja, da so spomini na te težke čase, ki so bili do nedavnega javno predstavljani predvsem z imeni padlih vojakov na spominskih obeležjih, v tokratni številki Vigenjca dobili širše ozadje življenja tedanje Krope in Kamne Gorice. »Vojaška uprava in z njo povezan delovnik, milijonske količine strojno in ročno izdelanih žebljev za potrebe vojnega gospodarstva, lakota in vsesplošno pomanjkanje, ne nazadnje tudi španska gripa ob koncu vojne so določale vsakdanjik slehernega prebivalca obeh krajev.«

Vigenjc tokrat prinaša šest člankov. Prispevek, ki govori o kroparskih vojakih in njihovi vojni poti, je pripravil domačin iz Krope, zgodovinar Toni Bogožalec, ki je tudi odličen poznavalec političnega ozadja dogajanja v Kropi v prvi polovici 20. stoletja. Izjemno povedno zgodbo kamnogoriškega vojaka in vojnega ujetnika Lovra Kapusa na osnovi avtentičnih dnevniških zapisov predstavlja njegov vnuk Mitja Kapus, prav tako iz Kamne Gorice. Kot je povedala Florjančičeva, bodo Kapusovo vojno izkušnjo v Kovaškem muzeju letos predstavili tudi v okviru medinstitucionalnega projekta Pot domov, ki ga koordinira Muzej novejše zgodovine Slovenije v Ljub­ljani. Strokovna sodelavka kranjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije Renata Pamić je pripravila prispevek, ki govori o spominskih obeležjih prve svetovne vojne v Kropi, Kamni Gorici ter v okoliških krajih, na Dobravah in v Mošnjah, ki so vpisani v register nepremične kulturne dediščine, ter izpostavlja nekatere družinske nagrobnike s sporočilom prve svetovne vojne. Življenje v Kropi in Kamni Gorici v času vojne je najmočneje zaznamovala vojaška uprava dveh podjetij, ki sta delali za vojne potrebe, Prva žebljarska zadruga v Kropi in Kamni Gorici ter podjetje, ki je nasledilo žebljarsko dejavnost kovaškega podjetnika Jurija Magušarja iz Krope. V gospodarsko sliko izpred sto let se je poglobila Saša Florjančič.

Diplomirani teolog iz Krope Anže Habjan v prispevku o verskem življenju v Kropi v času prve svetovne vojne poudarja vlogo takratnega kroparskega župnika Valentina Oblaka in Cerkve v tem času, kar kažejo tudi ohranjena pisma, dopisnice in razglednice, ki so jih župniku pošiljali nekateri kroparski vojaki. Razglednice, ki so bile rezultat dopisovanja vojakov z domačimi, so tudi osrednji del tokratne slikovne priloge. V zadnjem delu Vigenjca sledi še prispevek, ki je povezan s pomembnim politikom te dobe iz bližnjega Podnarta, ki je imel močno podporo volivcev tudi v Kropi in Kamni Gorici, vitezom Josipom Pogačnikom. O njegovi politični poti in delovanju na področju gospodarstva piše Monika Rogelj, kustodinja oddelka za novejšo zgodovino v Gorenjskem muzeju v Kranju.

Izid Vigenjca so v Kovaškem muzeju ob slovenskem kulturnem prazniku pospremili s čudovitim dogodkom, ki se ga je udeležilo veliko ljudi. Kulturni program sta pripravila gledališka skupina Čofta, ki deluje v okviru KD Kropa, in združena moška pevska zbora Kropa in Podnart pod vodstvom Egija Gašperšiča. Članice gledališke skupine so interpretirale zapiske iz župnijske kronike iz vojnih let, zbor pa je med drugim zapel tudi znano kroparsko kolednico Preč je zdej to staro leto.