Čilenski učitelj zgodovine

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 18. februar 2015 / 10:34

Bila sva na mednarodni poroki. Nevesta je bila Janezova sošolka in Janez je mladi par povabil k nam na kosilo. V petih letih, odkar se ženin in nevesta poznata, sta se obiskovala poleti, takrat je šla ona tja, pozimi, ko imajo tam glavne počitnice, pa je Radolfo prišel sem. Na južni polobli so letni časi obrnjeni in glavne šolske počitnice so od januarja do marca. Vedno sta v zimi. Že četrto leto sta pozimi obiskala Prešernov semenj v Kranju. Predno sta prišla, pomislim na hitro, kaj vem o Čilu. Čudoviti Andi, ki se spuščajo v zelene doline, Patagonija, plezanje, veter in mraz, Atakama, najbolj suho območje na zemlji, kjer ni deževalo že 400 let. Preverim, če je tam znameniti rudnik bakra, ki predstavlja največji dnevni kop na svetu. Salvador Allende, ki je v 70. letih poskušal državno lastnino dati med ljudi, pa mu ni uspelo. Ker so se ZDA socialistične revolucije v Južni Ameriki bale, so storile vse, da so voditelja odstavili in pomagali izvesti državni udar generala Pinocheta. Leta 1989 so ga strmoglavili in Radolfo pravi, da imajo danes demokracijo. Velike razlike so med ljudmi. Pa se vendarle še najde delo, kajti pravi, da jih tujci dobesedno oblegajo. Tako sta se mladadva odločila, da bosta živela v Čilu. Svetlolasa in modrooka Tjaša izgleda kot predstavnica najvišjega sloja v Čilu, računa, da bo hitro dobila delo. Mož je srednješolski učitelj zgodovine. Torej tako kot jaz. Povsod po Evropi in zahodnem svetu imamo učitelji 20-urno obveznost v razredu. Drugo delo opravljamo lahko tudi doma in to je velika vrednota učiteljskega poklica. Pozno v noč lahko popravljam in sestavljam teste, delam priprave, študiram literaturo za tekmovanje, popravljam seminarske naloge in drugo. Tako izpolnim svoj 40-urni delavnik. Strnjeno nisem od doma 10 ur, kot so to pogosto ljudje, ki se vozijo na delo recimo uro stran od svojega doma. V Čilu ima učitelj 40 ur pouka tedensko. V razredih je od 35 do 45 učencev (na Norveškem je normativ 15 učencev v razredu, pri nas jih je 25 do 30). Pokazala sem mu učbenike. Kadar sem na kakšni šoli v tujini, vedno prosim, če mi pokažejo učbenike. Ne razumem jezika, vidim pa, koliko prostora je namenjenega kateri temi, koliko je lokalne in koliko obče zgodovine. Obča zgodovina za Čile in Slovenijo je čisto nekaj drugega. Pri nas čilenske zgodovine ne poučujemo, Radolfo pa pravi, da jih učijo tudi o razpadu Jugoslavije, Miloševiču … Zanimivo. Dala sem mu izvod kontrolne naloge in ugotovil je, da morajo v mojem primeru dijaki pisati odgovore v stavkih, celo razmišljati je potrebno. Pri 45 dijakih v razredu tudi jaz ne bi imela testa dolgega štiri strani. Tam pač obkrožajo odgovore ali vstavijo besede. Poučuje na polzasebni šoli. Ne želi učiti na zasebni šoli, ker tam pouk diktirajo dijaki. Saj plačamo, torej nas učite tisto, kar nam ustreza, kar nam paše. Poleg zgodovine poučuje še sociologijo. Angleško smo se sporazumeli za silo in v tem učitelji v Čilu ne zaostajajo za kolegi v Italiji, Španiji, na Portugalskem ali v Franciji.

Nikoli mi ni težko povabiti tujcev domov, jih pogostiti in pokazati svojega življenja. Kadar sem sama na tujem, doživim podobno. In kar daješ, to prejmeš.