Prihodnjim študentom je letos na voljo kar 1020 vpisnih mest manj kot lani. / Foto: Tina Dokl

Manj mest za študente

Za študijsko leto 2015/16 je prihodnjim študentom v dodiplomskih in enovitih magistrskih študijskih programih na voljo 19.760 mest.

V letošnjem razpisu je v primerjavi z lanskim prihodnjim študentom na voljo 1020 vpisnih mest manj. Od skupaj 19.760 razpisanih mest je 18.101 mesto namenjeno državljanom Republike Slovenije in držav EU, 1659 mest pa je rezerviranih za tujce in Slovence brez slovenskega državljanstva.

Univerza v Ljubljani letos za redni študij razpisuje kar 455 mest manj kot lani za redni študij in 170 mest manj za izrednega, v okviru Univerze v Mariboru pa so razpisali 119 mest manj za redne študente in 235 manj za izredne. Primorska univerza v primerjavi z lanskim razpisom razpisuje 80 mest manj za redni študij, prav tako za redni študij bo na voljo dvajset mest manj v okviru Univerze Nova Gorica. Nekoliko pa se je povečalo število vpisnih mest na samostojnih visokošolskih zavodih, v katerih bo na voljo devet mest več za redni študij in 30 za izredni.

Vpisna mesta za prihodnje študijsko leto razpisujejo štirje javni visokošolski zavodi, to so Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Univerza na Primorskem in Fakulteta za informacijske študije v Novem mestu. Razpisuje pa jih tudi 13 zasebnih visokošolskih zavodov s koncesijo, in sicer Univerza v Novi Gorici, Evropska pravna fakulteta, Fakulteta za dizajn, Fakulteta za državne in evropske študije, Fakulteta za uporabne družbene študije v Novi Gorici, Fakulteta za zdravstvene vede Novo mesto, Fakulteta za zdravstvo Jesenice, Gea College – Fakulteta za podjetništvo, Mednarodna fakulteta za družbene in poslovne študije, Fakulteta za tehnologije in sisteme, Visoka šola za tehnologijo polimerov, Visoka šola za upravljanje in poslovanje Novo mesto in Visoka šola za varstvo okolja. Študijskim programom s koncesijo je vlada podala soglasje samo k vpisnim mestom za redni študij.

Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport vladi ni predlagalo v soglasje vpisnih mest za redni vzporedni študij in študij diplomantov. "S tem se tako kot za pretekli dve študijski leti sledi resoluciji o nacionalnem programu visokega šolstva 2011–2020 v delu socialna razsežnost, da se posamezniku na prvi stopnji financira en študij iz javnih sredstev," so poudarili pri ministrstvu.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sobota, 12. maj 2007 / 07:00

Šolarji skupaj zbrali čez sto ton papirja

V preteklih dneh so tudi na medvoških šolah potekale akcije zbiranja starega papirja. Na OŠ Simona Jenka Smlednik so zbrali dobrih 13 ton papirja, kar je približno toliko kot v preteklih leti...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Obletnica reševanja s helikopterjem

Emil Herlec je bil kot plezalec in reševalec tesno povezan z gorami. Je soustanovitelj Gorske reševalne službe Postaje Kranj in začetnik helikopterskega reševanja.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Plešejo že skoraj 30 let

Folklorna skupina Iskraemeco je s folklornim večerom predstavila plese, ki so se jih naučili v enem letu. Obenem se že pripravljajo na 30. obletnico delovanja skupine, ki jo bodo praznovali prihodnje...

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Ljudi bi radi pripravili do druženja

Poleg parkiranja krajane v KS bratov Smuk najbolj jezi kos neurejenega zasebnega zemljišča med pošto in bloki, ki je v slabem vremenu ena sama velika luža.

Kranj / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Cenijo njihovo delo

V krajevni skupnosti bratov Smuk od leta 2003 podeljujejo priznanja zaslužnim krajanom. Nazadnje nagradili Osnovno šolo Matije Čopa.

Splošno / torek, 13. februar 2007 / 06:00

Več zelenic in otroških igrišč

V anketi smo prebivalce Krajevne skupnosti Bratov Smuk v Kranju spraševali, kaj najbolj pogrešajo v domačem okolju krajevne skupnosti. Kar 51 odstotkov vprašanih želi več zelenic, 17 odstotkov an...