Prebivalci parka nezadovoljni
Svetniki javnega zavoda Triglavski narodni park (TNP) so se na seji v sredo seznanili s predlogom načrta upravljanja parka. Na podlagi njihovih pripomb, ki jih bodo lahko posredovali do 18. februarja, bodo pripravili dopolnjen predlog, ki ga bodo na svetu zavoda obravnavali sredi marca.
Bled – Predlog načrta upravljanja so poskušali pripraviti tako, da bi bil ob vse skromnejših finančnih sredstvih tudi izvedljiv, zato so se ga trudili postaviti v realne okvirje, je pojasnil vršilec dolžnosti direktorja TNP Peter Skoberne. Osnutek načrta upravljanja bi bil po njegovih besedah v sedanjih ekonomskih razmerah finančno nevzdržen. Predvidena vsota za desetletno delovanje se je namreč od osnutka do predloga znižala z 68 na 22 milijonov evrov, kar bo zadostovalo le za delovanje javnega zavoda, zmanjkalo pa bo denarja za razvojne programe, je opozoril Skoberne.
Predlog je zlasti med prebivalci parka povzročil precej nezadovoljstva, zato je Skoberne zagotovil, da je dokument, ki so ga v sredo obravnavali svetniki, še daleč od končne različice. »Svetniki so se z načrtom upravljanja le seznanili. Do 18. februarja lahko nanj podajo svoje pripombe, ki jih bomo vključili v dopolnjen predlog, ki ga bodo svetniki obravnavali sredi marca. Šele takrat se bodo odločali, ali gre v nadaljnjo proceduro.« Z njim bodo potem seznanili lokalne skupnosti, znova bodo pripravili tudi javno razgrnitev. Prav v lokalnih skupnostih znotraj parka je namreč sedanji predlog načrta upravljanja dvignil precej prahu, ker številnih njihovih pripomb niso upoštevali. Tako je predstavnik Občine Bohinj v svetu javnega zavoda TNP Pavel Zalokar opozoril, da imajo prebivalci v parku težave pri upravljanju z gozdovi in planinami, prepovedano je nabiranje zelišč in gob, zaradi meje varovanega območja je onemogočeno soteskanje v koritih Mostnice. Na osnutek načrta upravljanja so po besedah Petra Skoberneta prejeli prek petsto pripomb, od tega so jih v predlogu v celoti upoštevali približno petino, še petino pa vsaj delno. Zavrnili pa so pripombe, je pojasnil, ki so presegale okvir zakona o TNP. Zato bi to lahko po njegovem rešili šele s spremembami zakona, pri čemer pa se mu zdi nevarno, da bi ga po slabih petih letih od sprejetja odpirali v celoti. Marsikaj bi bilo po njegovem mogoče rešiti že z manjšimi popravki.
Načrt upravljanja, je še pojasnil Skoberne, predstavlja temeljni dokument, v katerem podajajo usmeritve za delo ne samo javnega zavoda, ampak tudi drugih deležnikov v TNP. V njem bodo nakazali tudi priložnosti, ki jih ponuja park in bi jih lahko uresničili tudi s pomočjo kohezijskih sredstev. A bistveno bo, je poudaril Skoberne, da bodo tudi občine to prepoznale kot priložnosti, ne da v parku vidijo samo omejitve.