Peka kruha II

Naš vsakdanji kruh lahko z nekaj triki popestrimo. Doma pojemo največ navadnega belega kruha, kot sem opisal v predhodni številki. Še bolj navaden je kruh brez dodatka krompirja, vendar se rahlosti kruha, ki jo da krompir, nočemo odpovedati. Vse druge različice so lepe in odraslim všečne, vendar otroci komplicirajo, zato jih pečem le ob posebnih priložnostih. Osnova je vedno postopek, ki smo ga opisali v prejšnji številki, vendar brez dodatka krompirja. Lahko pa tudi.

Kadar želimo speči teranov kruh, potem ko smo naredili kvasec iz 2 dl vode, namesto vode damo 5 dl kraškega terana. Vino mora biti močno in temno, saj v času peke izgubi nekaj svoje barve. Barva je drugačna, okus pa ne pretirano. Verjetno se zdravilni učinki terana (v zelo majhnih količinah seveda) zaradi vročine pri peki izgubijo.

Naslednji barviti kruh (rumen) dobimo, če damo 1 kg navadne bele moke in 0,2 kg koruzne moke. Vse ostalo je isto. Koruzne moke, ki zahteva malo več vode, nič ne poparim. Kadar sem jo, je bilo od te moke več arome, jaz pa sem kar poenostavil.

Enako naredim z ajdovo moko. V tem primeru dobimo temen kruh. Okusen dodatek so ne preveč nasekljani orehi – ki padejo na našo travo od sosedovega oreha. Tega ima Mojca najraje, zato ga večkrat pečem.

Kruh s semeni kot dodatek. Postopek je v celoti enak, le malo več vode bomo morali dodati. Vsa semena namočimo čez noč. Največkrat kupim kar mešanico semen. Količina semen je 2 dl oz. po občutku. Naredim tudi t. i. čiabato, kar pomeni, da osnovnemu receptu dodam dve nasekljani in na olju prepraženi čebuli.

Kot zadnji dodatek uporabimo lahko tudi 2 dl navadnega jogurta in 2 dl rženih kosmičev. Ta kruh ima bolj poln okus. Vendar moramo biti bolj pozorni na količino vode. Manj zaradi jogurta in več zaradi kosmičev, ki jo popijejo. Preprosto morate poizkusiti. Kot lahko poizkušamo še veliko drugih dodatkov, npr.: sirotko namesto vode, nekaj mleka, kakšno jajce in maslo … ali pa uporabimo polnozrnato moko, pirino moko ali rženo moko (po mojih izkušnjah zadnjih dveh ne sme biti več kot ena tretjina, ostalo je navadna bela moka). Največja prednost zgoraj opisanih možnosti peke je v tem, da ni nikakršnih umetnih dodatkov, imenovanih aditivi.

Glede časa skoraj ni razlik, katero različico pečemo. Največja dobrobit je pester pogled na raznolikost košare, v katero naložimo različne vrste kruha. Najbolj domače deluje, če imamo pletene košarice z belim prtom. Seveda pečem kruh zaradi sebe in zaradi lastnega veselja, pod črto pa je tudi prihranek.

Vedno mi je zanimivo poslušati ljudi, kako komentirajo delo drugega, v tem primeru mojega kruha. Bolj kot se zavedamo, da so to njihove misli in besede in da nimajo kaj dosti z mano, lažje je. Pa naj bo to pohvala ali graja. Če nekaj delamo s srcem, se manj obremenjujemo z mnenji drugih. Nič ne de, če nam kaj ne uspe, saj nič na tem svetu ni popolno.