Sporazum po šestih letih

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 23. januar 2015 / 10:26

Socialni partnerji so zelo blizu podpisu socialnega sporazuma, ki ga Slovenija nima že od leta 2009.

Pogajanja občin in vlade o povprečnini

Pogajanjem med združenji občin in vlado o višini povprečnine, ki se bodo danes nadaljevala, še ni videti konca, čeprav se vladi že zelo mudi zaradi rebalansa proračuna. Največja razhajanja so pri višini povprečnine, ki bi morala letos znašati že 630 evrov na prebivalca, a je že nekaj let precej nižja; lani je znašala zgolj 536 evrov, za letos pa je bila predvidena samo še v višini 525 evrov. Pogajalsko izhodišče občin je 536 evrov, po dosedanjih pogajanjih pa bi pristali tudi na 528 evrov, vlada pa trenutno vztraja pri 500 evrih. Občine so sicer pripravljene na dodatno znižanje povprečnine, a le pod pogojem, da jim vlada zagotovi dodatne prihodke ali pa prihranke na račun zakonskih obveznosti. Ministrstvo za javno upravo je tako že pripravilo osnutek interventnega zakona z naborom ukrepov za povečanje prihodkov in zmanjšanje porabe občin.

Parafirali socialni sporazum

V sredo je socialnim partnerjem po 16 krogih pogajanj vendarle uspelo uskladiti in parafirati socialni sporazum 2015–2016, iz katerega so zaradi prevelikih razhajanj umaknili določbe o minimalni plači in insolvenčni zakonodaji. Ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak je ob tem poudarila, da Slovenija ni imela socialnega sporazuma že od leta 2009. Pri urejanju minimalne plače se je zapletlo zaradi postopnega izvzema dodatkov, kar so zahtevali sindikati, delodajalci pa na to niso pristali, podobno pa se je zgodilo pri posegu v insolvenčno zakonodajo, saj delodajalci, zlasti obrtniki, niso hoteli slišati ničesar o prednostni obravnavi terjatev delavcev. »Vsega, kar bi radi zapisali v sporazum, se nikoli ne da, a ta v dobršni meri vendarle odraža naša pričakovanja. Socialni sporazum nas tam, kjer nismo uspeli, nikakor ne ovira, da si ne bi prizadevali naprej na druge načine,« je po koncu pogajanj ocenil predsednik ZSSS Dušan Semolič.

Ustavno sodišče je odločalo

Ustavno sodišče, ki je včeraj obravnavalo tudi ustavni pritožbi Toneta Krkoviča in Ivana Črnkoviča v zadevi Patria, je ta teden zavrglo zahtevi za oceno ustavnosti in zakonitosti dela zakona o sistemu plač v javnem sektorju in zakona o obrambi, ki ju je vložil Sindikat vojakov Slovenije. Kot je pojasnilo, predlagatelj ni izkazal ogroženosti pravic delavcev. Sodišče je zavrglo tudi zahtevi za presojo pravilnika o letnem dopustu in uredbe o plačah. Prav tako ta teden so ustavni sodniki zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrgli pobudi društva izbrisanih za oceno ustavnosti več členov zakonov o izbrisanih in o povračilu škode izbrisanim. Po mnenju sodišča je neutemeljen očitek društva o pravni praznini, ker da zakon ne ureja položaja tistih izbrisanih, ki nimajo želje ali možnosti za vrnitev v Slovenijo.

Oktobra za 50 milijonov evrov škode

V vladnem gradivu smo ta teden lahko prebrali, da neposredna škoda zaradi poplav, ki so med 21. in 24. oktobrom 2014 prizadele del Slovenije, znaša dobrih 50 milijonov evrov, kar presega 0,3 promila načrtovanih prihodkov državnega proračuna za leto 2014, s čimer je dosežen limit za pomoč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč. Oktobrske poplave so poleg Gorenjske prizadele tudi Ljubljano, severno Primorsko, Štajersko in Zasavje, največ škode (36,4 milijona evrov) pa je nastalo na vodotokih. Od lanskih naravnih ujm je daleč največ škode povzročil februarski žledolom, in sicer 429 milijonov evrov, od tega polovico v gozdovih. Septembrske poplave so prizadele kar 125 občin na vzhodu države, v njih pa je nastalo za slabih 154 milijonov evrov škode. Za novembrske poplave ocenjena škoda še ni znana.

Plače v dveh delih

Kar se je še včeraj zdelo popolnoma nepredstavljivo, je danes čista realnost – izplačilo plač je postalo negotovo tudi za zaposlene v zdravstvu. Splošna bolnišnica Izola bo po vsej verjetnosti kot prva zdravstvena ustanova doslej morala januarske plače zaposlenim izplačati z zamikom oziroma v dveh delih, od tega drugi del plače šele 27. februarja, je sporočil njen v. d. direktorja Radivoj Nardin. Razlog za neprijeten ukrep je slaba likvidnost izolske bolnišnice, ki jo bo konec januarja povzročilo obvezno poplačilo plačnih nesorazmerij v višini približno 800 tisoč evrov, je poročalo Delo.