Idilična planina v zimski preobleki

Besedilo: Jelena Justin
Kategorija: Nasveti / sobota, 17. januar 2015 / 13:23

Zajamniki (1347 m) – Vem, da nisem edina, ki se ji zdi planina Zajamniki zaradi svoje edinstvene lege in čudovitega razgleda ena izmed najlepših v Julijskih Alpah. Le kako je planina videti v deviški belini zimske podobe?

Če se s kateregakoli vrha, ki obdaja Bohinjsko dolino, uzremo proti Pokljuki, sredi gostega pokljuškega gozda zagledamo znamenito planino Zajamniki. Po čem jo spoznamo? Po znameniti ulici vikendov, zato ni čudno, da jo je legendarni Tine Mihelič poimenoval kar Triglavska ulica, saj se z njenega vzhodnega roba odpre fantastičen razgled na Triglavsko kraljestvo in na vrhove nad fužinarskimi planinami. Če planino dobro poznamo v njeni poletni obleki, si pa tokrat oglejmo še njeno zimsko, deviško belino.

Zapeljemo se na Pokljuko – mimo opuščenega smučišča Zatrnik, mimo Mrzlega studenca, vse do Rudnega polja – in parkiramo na urejenem parkirišču. V zimskih mesecih, ko so urejene tekaške proge na Pokljuki, se strogo držimo trase, ki je namenjena pešcem, Zajamnike pa seveda lahko obiščemo tudi s turnimi smučmi in krpljami.

S parkirišča nadaljujemo po tekaški progi mimo strelišča in se držimo smeri proti Uskovnici. Če smo malce avanturisti ali če dobro poznamo Pokljuko, pa se lahko na koncu strelišča odločimo za levi krak tekaške poti, ki gre v klanec. Na vrhu klanca se začne cesta, kjer je zapora in oznaka, da se gibljemo po območju medveda. Po omenjeni cesti nadaljujemo do t. i. Švicovega rovta, s katerega se po stezi spustimo do zgornjega dela planine Praprotnica. Če pa nismo za zimsko raziskovanje pokljuških gozdov, pa se po tekaški stezi odpravimo proti Uskovnici in na označenem razpotju, kjer je desno cesta do Uskovnice, levo pa pešpot, odločimo za levo in začnemo izgubljati na višini. Na koncu spusta smo v Španovih jamah, pot poteka skoraj po ravnem. Pred seboj zagledamo v ravni liniji posejana drevesa in pred njimi zavijemo levo. Čez nekaj minut se priključimo širšemu kolovozu, ki pelje do zgornjega dela planine Praprotnica. Po kolovozu obhodimo planino, gremo čez dvorišče zadnjih dveh, skrajno zahodnih hiš na zgornjem delu planine Praprotnica. Na drevesu tudi opazimo markacije. Smo na markirani poti, ki pelje proti planini Zajamniki. Markacije nas vodijo v strnjen gozd, pot mestoma rahlo pridobiva na višini, pa spet izgublja. Vzpon nas pripelje do makadamske ceste, ki pelje s Praprotnice do Zajamnikov in naprej na Goreljek. Ko dosežemo makadamsko cesto, zavijemo levo in kmalu zagledamo, da nas markacije usmerijo v gozd pod cesto, kar pomeni, da nas bodo pripeljale na zahodni del Zajamnikov. A ker si mi želimo videti tisti najlepši pogled planine z očakom v ozadju, predlagam, da nekaj 100 metrov nadaljujemo naprej po cesti, mimo table za sirarno, ki je na začetku planine, in se šele pri zadnjem vikendu spustimo do vzhodnega roba planine. Tukaj si vzamemo čas za idilični razgled.

Z roba se spustimo do poti, ki vodi skozi uličico na Zajamnikih.

Kje pa sedaj nazaj na Rudno polje? Hja, morda je najbolje kar po isti poti. Možnost je sicer tudi ta, da se strogo držimo ceste in si ogledamo še spodnji del planine Praprotnica, nato pa zagrizemo v breg do zgornjega dela planine ali pa sledimo cesti do razpotja, kjer gre levo na Uskovnico, desno pa na Rudno polje. Čaka nas vzpon nazaj na Rudno polje, ki je pa strm le v delu, dokler ne pridemo do urejene tekaške proge.

Nadmorska višina: 1350 m
Višinska razlika: skupna 150 m
Trajanje: 4 ure
Zahtevnost: 1 / 5