Kdo je in kdo ni Charlie?

Slovenski filozof Slavoj Žižek je komentar o napadu na karikaturiste časopisa Charlie Hebdo v New States­manu zaključil z naslednjimi besedami: »Izjavo Maxa Horkheimerja iz leta 1930, da bi tisti, ki nočejo kritično govoriti o liberalizmu, morali molčati tudi o fašizmu, bi lahko prenesli tudi na današnji fundamentalizem: tisti, ki nočejo kritično govoriti o liberalni demokraciji, bi morali molčati tudi o fundamentalizmu.«

Po dogodkih v Parizu je geslo »Jaz sem Charlie« preplavilo svet in splet, ampak ob njem so se pojavili tudi napisi, ki pravijo »Jaz nisem Charlie«. Ob neokusnem zapisu skrajnega desničarja Le Pena je bilo vendarle precej takih, ki so sprožali vrsto novih vprašanj. Zelo podrobno sem si ogledal vse sporne karikature na račun Mohameda in zdi se mi, da so nekatere med njimi res neokusne. Zagovorniki časopisa in njegove svobode sicer poudarjajo, da so se na enak način lotevali tudi katoliške cerkve, ampak pri tem pozabljajo na bistveno razliko. V Evropi napada na katoliško cerkev ni mogoče enačiti z napadom na islam. Katoliška cerkev v Evropi je cerkev oblasti. V vsej svoji tisočletni zgodovini je imela tudi finančno oblast, svoje vplive pa ni širila le v Evropi, ampak tudi po drugih kontinentih. Kolumb je novi svet odkrival z mečem in Biblijo hkrati. Muslimani v Evropi pa so večinoma ljudje z obrobja, ki so sem prišli zaradi ekonomskih razmer. Eden najzgovornejših grafitov v Franciji je bil: »Mi smo tu zato, ker ste bili vi tam.« Evropejci ne vedo, kaj je biti emigrant na drugem koncu sveta. Večina tistih, ki je zapustila Evropo in se naselila na drugih kontinentih, tega ni storila iz življenjske nuje, ampak zato, ker je v teh okoljih začutila priložnost za dobre posle. Evropejci v tretjem svetu so sicer v manjšini, ampak niso marginalci. Na nekatere stvari so opozorili tudi v New York Timesu, kjer je njihov komentator David Brooks zapisal, da bi imeli v ZDA francoske provokativne karikature za sovražni govor.

Slovenski novinarji so francoskim kolegom takoj izrazili svojo solidarnost in ob tej priložnosti opozorili, da so tudi sami pod pritiskom politike. Anuška Delič se mora recimo na sodišču zagovarjati, ker je obtožena izdaje tajnih podatkov Sove. O tem na veliko poročajo vsi največji slovenski mediji, ki pa pri primeru fotografa Janija Božiča ne čutijo enake stiske. O njegovem sojenju poročajo le redki mediji, saj sta bila na zadnji sodni obravnavi prisotna le dva novinarja. Jani Božič je leta 2013 na svojem spletnem portalu objavil fotografijo SMS-čestitke Alenki Bratušek, ki ji jo je, še preden je bila izvoljena za premierko, poslal Peter Kraljič. V vlogi predsednice vlade je nato zanj predlagala kazenski pregon in zdaj mu sodijo zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil.

Slavoj Žižek je nedavno v intervjuju za hrvaški Jutarnji list dejal, da je nemški desničarski filozof Peter Sloterdijk njegov prijatelj in da ima strašno rad inteligentne desničarje. Dobro bi bilo, če bi tudi slovenski novinarji pri svojih cehovskih bojih pozabili na ideologije.

Komentarji (1)

Dolenc Marko

Eh. g.Jensterle, vaš pogled ne odstopa dosti od večine ujetnikov slovenske zaplankanosti. Vzroke terorizma iščete vedno na strani naše civilizacije. Vedite, da so teroristi s strani Zahoda izkoristili možnost dobiti državljanstvo, uživati socialo in vse dobrobiti demokracije in civilizacije. Z nikakršno socialno in psihiatrično analizo ne morete razumeti skrajnega nasilja, ki ga ti osebki vračajo roki, ki jim je vse to ponudila. Vaš pogled je omejen z dometom post-kumrovške FDV partijske valilnice, ki je edini dovoljen v novi neototalitarni slovenski politični sceni. Namreč, stalni izgovori na neki davni kolonializem, misionarstvo, krivice, socialne razlike v ponovljeni leninovski latovščini. Morda bi lahko kdaj, morda ponoči v tišini ali pa na WC školjki, pogledali na problem še z druge strani in malo obogatili skromni domet našega novinarstva in še skromnejše obzorje slovenskega komentatorstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / četrtek, 13. november 2014 / 13:32

Dokler bom zdrav, bom daroval

Krvodajalec Srečko Blagovič je prejel priznanje za 120-krat darovani kri in plazmo.

Objavljeno na isti dan


Kranj / sreda, 9. december 2009 / 07:00

Koalicija je v dobri kondiciji

V petek se je na Brdu sestal koalicijski vrh. Sklical ga je predsednik vlade Borut Pahor na zahtevo stranke Zares.

Kranj / sreda, 9. december 2009 / 07:00

Tisoče lučk naznanilo praznike

Na Miklavžev večer so otroci v središče Kranja prinesli lučke v svetilkah, župan Damijan Perne in Anže pa sta na prireditvenem odru simbolično prižgala novoletno razsvetljavo, ki je naznanila decembrs...

Mularija / sreda, 9. december 2009 / 07:00

Igrali so tudi Miklavžu

Pretekle dni je sv. Miklavž z obdarovanjem otrok imel kar precej dela. V Glasbeni šoli Kranj, ki letos praznuje stoletnico obstoja, so Miklavža tako povabili kar na enega svojih rednih šolskih ko...

Zanimivosti / sreda, 9. december 2009 / 07:00

Tokrat smo spoznavali rudarje

Glasovi naročniki so se odpravili v Velenje, kjer so si ogledali skrivnosti podzemnega sveta, eno najbolj zanimivih in prepoznavnih turističnih točk v Šaleški dolini, Muzej premogovništva Slov...

Gospodarstvo / sreda, 9. december 2009 / 07:00

Ministrstvo objavilo dva nova javna razpisa

Kranj - Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je v okviru programa razvoja podeželja v petek objavilo v Uradnem listu javna razpisa za posodabljanje kmetijskih gospod...