Kdo je in kdo ni Charlie?

Slovenski filozof Slavoj Žižek je komentar o napadu na karikaturiste časopisa Charlie Hebdo v New States­manu zaključil z naslednjimi besedami: »Izjavo Maxa Horkheimerja iz leta 1930, da bi tisti, ki nočejo kritično govoriti o liberalizmu, morali molčati tudi o fašizmu, bi lahko prenesli tudi na današnji fundamentalizem: tisti, ki nočejo kritično govoriti o liberalni demokraciji, bi morali molčati tudi o fundamentalizmu.«

Po dogodkih v Parizu je geslo »Jaz sem Charlie« preplavilo svet in splet, ampak ob njem so se pojavili tudi napisi, ki pravijo »Jaz nisem Charlie«. Ob neokusnem zapisu skrajnega desničarja Le Pena je bilo vendarle precej takih, ki so sprožali vrsto novih vprašanj. Zelo podrobno sem si ogledal vse sporne karikature na račun Mohameda in zdi se mi, da so nekatere med njimi res neokusne. Zagovorniki časopisa in njegove svobode sicer poudarjajo, da so se na enak način lotevali tudi katoliške cerkve, ampak pri tem pozabljajo na bistveno razliko. V Evropi napada na katoliško cerkev ni mogoče enačiti z napadom na islam. Katoliška cerkev v Evropi je cerkev oblasti. V vsej svoji tisočletni zgodovini je imela tudi finančno oblast, svoje vplive pa ni širila le v Evropi, ampak tudi po drugih kontinentih. Kolumb je novi svet odkrival z mečem in Biblijo hkrati. Muslimani v Evropi pa so večinoma ljudje z obrobja, ki so sem prišli zaradi ekonomskih razmer. Eden najzgovornejših grafitov v Franciji je bil: »Mi smo tu zato, ker ste bili vi tam.« Evropejci ne vedo, kaj je biti emigrant na drugem koncu sveta. Večina tistih, ki je zapustila Evropo in se naselila na drugih kontinentih, tega ni storila iz življenjske nuje, ampak zato, ker je v teh okoljih začutila priložnost za dobre posle. Evropejci v tretjem svetu so sicer v manjšini, ampak niso marginalci. Na nekatere stvari so opozorili tudi v New York Timesu, kjer je njihov komentator David Brooks zapisal, da bi imeli v ZDA francoske provokativne karikature za sovražni govor.

Slovenski novinarji so francoskim kolegom takoj izrazili svojo solidarnost in ob tej priložnosti opozorili, da so tudi sami pod pritiskom politike. Anuška Delič se mora recimo na sodišču zagovarjati, ker je obtožena izdaje tajnih podatkov Sove. O tem na veliko poročajo vsi največji slovenski mediji, ki pa pri primeru fotografa Janija Božiča ne čutijo enake stiske. O njegovem sojenju poročajo le redki mediji, saj sta bila na zadnji sodni obravnavi prisotna le dva novinarja. Jani Božič je leta 2013 na svojem spletnem portalu objavil fotografijo SMS-čestitke Alenki Bratušek, ki ji jo je, še preden je bila izvoljena za premierko, poslal Peter Kraljič. V vlogi predsednice vlade je nato zanj predlagala kazenski pregon in zdaj mu sodijo zaradi suma storitve kaznivega dejanja kršitve tajnosti občil.

Slavoj Žižek je nedavno v intervjuju za hrvaški Jutarnji list dejal, da je nemški desničarski filozof Peter Sloterdijk njegov prijatelj in da ima strašno rad inteligentne desničarje. Dobro bi bilo, če bi tudi slovenski novinarji pri svojih cehovskih bojih pozabili na ideologije.

Komentarji (1)

Dolenc Marko

Eh. g.Jensterle, vaš pogled ne odstopa dosti od večine ujetnikov slovenske zaplankanosti. Vzroke terorizma iščete vedno na strani naše civilizacije. Vedite, da so teroristi s strani Zahoda izkoristili možnost dobiti državljanstvo, uživati socialo in vse dobrobiti demokracije in civilizacije. Z nikakršno socialno in psihiatrično analizo ne morete razumeti skrajnega nasilja, ki ga ti osebki vračajo roki, ki jim je vse to ponudila. Vaš pogled je omejen z dometom post-kumrovške FDV partijske valilnice, ki je edini dovoljen v novi neototalitarni slovenski politični sceni. Namreč, stalni izgovori na neki davni kolonializem, misionarstvo, krivice, socialne razlike v ponovljeni leninovski latovščini. Morda bi lahko kdaj, morda ponoči v tišini ali pa na WC školjki, pogledali na problem še z druge strani in malo obogatili skromni domet našega novinarstva in še skromnejše obzorje slovenskega komentatorstva.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 16. januar 2018 / 17:48

Demenci prijazna točka v Kranju

V Kranju je začela delovati Demenci prijazna točka, ki je namenjena tako bolnikom z demenco kot njihovim svojcem.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / ponedeljek, 29. september 2014 / 13:34

Bogastvo družinskih zgodb

V Mestni knjižnici Kranj bodo v torek, 30. septembra, ob 17. uri odprli razstavo z naslovom Gorenjska v času prve svetovne vojne 1914–1918.

Kronika / ponedeljek, 29. september 2014 / 13:32

V podvoz nekdo nasul skale

V podvoz gorenjske avtoceste v Britofu pri Kranju je nekdo z njive navozil precejšnjo količino skal in s tem preprečil uporabo poti.

Zanimivosti / ponedeljek, 29. september 2014 / 13:31

Netopirji so koristni, a ogroženi

Člani Slovenskega društva za proučevanje in varstvo netopirjev so prejšnjo soboto pripravili delovno akcijo v Češnjevku – na podstrehi tamkajšnje cerkve so čistili njihove iztrebke, ki so odlično gnoj...

Gospodarstvo / ponedeljek, 29. september 2014 / 13:28

Za še bolj zelen Vršič

Erjavčeva koča je kot druga na Vršiču dobila malo komunalno čistilno napravo. Preostalih pet koč naj bi jo dobilo do konca leta 2015.

Tržič / ponedeljek, 29. september 2014 / 13:27

Pretnarjev nagrajenec v Tržiču

Letošnjo mednarodno Pretnarjevo nagrado je prejel Zdravko Kecman, ambasador slovenske književnosti in jezika ter slovenskih kultur. Gostili so ga tudi v Tržiču.