Sele imajo novega župana

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / petek, 16. januar 2015 / 11:46

Sele/Zell Pfarre so najbolj slovenska občina na Koroškem, kjer je dvojezičnost samoumevna. Selani so že 42 let pobrateni z občino Škofja Loka. Slovenska društva so najbolj številna in najbolj dejavna v občini. Takšno realnost je vsa leta sprejemalo tudi vodstvo občine. Kar 25 let in devet mesecev jo je vodil socialist po političnem prepričanju Engelbert ali po domače Berti Wassner. »Sedaj je čas, da oddam mesto župana v mlajše roke,« je povedal ob slovesu. Ponosen je na opravljeno delo, saj so Sele urejena občina z novo šolo, vrtcem in urejenim otroškim varstvom, telovadnico in športnim igriščem, z novimi gasilskimi domovi in tehnično opremljenimi gasilci. Sele so vključene tudi v koroške in čezmejne naravovarstvene projekte. Sedaj namerava dolgoletni župan resnično uživati v pokoju. Občinski svet je decembra že izvolil novega župana. To dolžnost je sprejel koroški Slovenec, učitelj po poklicu, dosedanji prvi podžupan Heribert Kulmesch, član večinske socialistične frakcije v občinskem svetu. Novi župan je bil rojen leta 1962 v Podjuni. Njegov brat je na Koroškem znani novinar slovenskih Novic iz Celovca Janko Kulmesch. Drugi podžupan ostaja Nanti Olip, izvoljen na slovenski Enotni listi. V selskem občinskem svetu ima največ svetnikov socialistična stranka, druga pa je Enotna lista. Koroška je pred lokalnimi volitvami, ki so razpisane za nedeljo, 1. marca. Koliko Slovencev bo kandidiralo na županskih volitvah, še ni dokončno znano. Zanesljivo pa se bo za novi mandat župana v Železni Kapli/Eisenkappel potegoval sedanji župan Franc Jožef Smrtnik.

Zveza koroških partizanov ima novo vodstvo. Dosedanjo predsednico Katjo Šturm Schnabl je nasledil Milan Wutte iz Vesel/Vesielach pri Šentprimožu/St. Primus v Podjuni. Novi predsednik je sin znanega koroškega partizana Janeza Wutteja - Luca. Zveza koroških partizanov skrbi za 54 partizanskih grobišč v deželi, med katerimi so nekatera potrebna obnove. Za partizanska grobišča na Koroškem naj bi veljala zaščita, določena za zavezniška grobišča v Evropi. Letos, ko bo minilo 70 let od konca druge svetovne vojne, se bodo spomnili tudi nekaterih tragičnih dogodkov, ki so se zgodili še po uradnem koncu vojne.