Prvih sto dni vlade

Uravnoteženje proračuna, krepitev socialne države in povrnitev zaupanja ljudi v državo so bile ključne prioritete vlade Mira Cerarja.

Mineva sto dni Cerarjeve vlade

V teh dneh mineva sto dni od imenovanja vlade Mira Cerarja, ki se je ob tej priložnosti pohvalila, da je bil v tem obdobju sprejet rebalans proračuna za 2014, izvedla je številne aktivnosti za zmanjšanje brezposelnosti med mladimi, »pomemben premik pa je zaznati tudi na področju spoštovanja pravne države«, kar so bile tudi njene ključne prioritete. »Pri pripravi obeh rebalansov (za leto 2015 je tik pred sprejemom) vlada ostaja zavezana osnovnemu fiskalnemu cilju, tj. da v letu 2015 doseže primanjkljaj pod 3 odstotki BDP,« so sporočili. Ker je dolgoročna vzdržnost javnih financ ena izmed vladinih prioritet, so med drugim pripravili predlog zakona o fiskalnem pravilu, drugi korak pa je bil podpis dogovora s sindikati o ukrepih za zmanjšanje obsega sredstev za plače in druge stroške dela v javnem sektorju za leto 2015. Vlada si prizadeva privabiti tudi čim več tujih investitorjev in odpiranje novih trgov za slovensko gospodarstvo, v kar je bila usmerjena večina mednarodnih aktivnosti premiera Cerarja in pristojnih ministrov. Zelo pomembne so bile tudi aktivnosti, povezane s črpanjem evropskih sredstev, eden prvih uspehov na tem področju je bila zagotovo odmrznitev evropskih sredstev konec oktobra in pred dnevi tudi potrditev operativnega programa za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020, so sporočili iz vlade. Za zniževanje brezposelnosti med mladimi se je vlada spopadla z dvema perečima problemoma: študentsko delo in brezplačna pripravništva. S predlogom ZUJF je bila tako omejena prekarnost študentskega dela (določitev minimalne urne postavke, vključenost v pokojninsko in zdravstveno zavarovanje), k izboljšanju položaja mladih na trgu dela pa bo pripomoglo tudi podaljšanje spodbud tistim delodajalcem, ki za nedoločen čas zaposlijo brezposelno osebo, mlajšo od 30 let. Vzporedno s tem so zelo pomembni tudi vladni sklepi, ki bodo pripomogli k omejevanju in preprečevanju brezplačnih pripravništev, vsaj v okviru javnega sektorja. Rdeča nit delovanja vlade Mira Cerarja je povrnitev zaupanja ljudi v državo in njene temeljne stebre državotvornega delovanja, del tega pa tudi prizadevanja za sklenitev socialnega sporazuma.

Izboljšana kreditna ocena države

Bonitetna agencija Standard & Poor's je v teh dneh izboljšala izglede za Slovenijo z negativnih v stabilne in potrdila dolgoročno in kratkoročno kreditno oceno države pri A-/A-2. Izboljšala je tudi napoved gospodarske rasti. V eni od treh vodilnih bonitetnih agencij na svetu so obete za Slovenijo poslabšali iz stabilnih v negativne konec letošnjega junija. Kot glavni razlog za to so takrat navedli politična tveganja v luči prihajajočih predčasnih volitev. Zdaj bonitetna agencija ocenjuje, da izvolitev nove koalicijske vlade pomeni zmanjšanje političnega tveganja in s tem boljše pogoje za gospodarsko rast.

Pridržali prvega osumljenca

Minuli teden je v Sloveniji zelo odmeval umor direktorja kemijskega inštituta Janka Jamnika, ko se je ta odpravljal na prednovoletno zabavo. Generalna policijska uprava je včeraj potrdila, da so v zvezi s preiskavo umora enemu osumljencu odvzeli prostost in ga pridržali do 48 ur. Govori se, da naj bi šlo za nekdanjega uslužbenca kemijskega inštituta, ki so ga pred leti krivdno odpustili. Jamnika so sicer na parkirišču pred gostilno Via Bona v Tbilisijski ulici ustrelili v glavo.

Prodali so Radensko

Prezadolžena Skupina Pivovarna Laško bo prodala svojo najuspešnejšo hčerinsko družbo Radenska. Kupca naj bi bila češka družba Kofola in primorska družina Polič, s katerima naj bi prodajno pogodbo že podpisali. Po neuradnih informacijah naj bi Kofola in Skupina P & P v lasti družine Polič za Radensko odšteli okoli 65 milijonov evrov. Večji del tega zneska naj bi prispevali Čehi, ki bodo imeli v Radenski večino. Spomnimo, da je Pivovarna Laško že leta 2011 srbskemu Nektarju prodala ajdovski Fructal. V postopku prodaje oz. Dokapitalizacije pa je tudi sama Pivovarna Laško.

Rekorden obisk Postojnske jame

V Postojnski jami si lahko v teh dneh spet ogledate žive jaslice, kar bo še povečalo že tako rekorden obisk v letošnjem letu. Enega največjih slovenskih turističnih biserov si je namreč doslej ogledalo že več kot 600 tisoč obiskovalcev, do konca leta pa pričakujejo 620 tisoč obiskovalcev. »Število obiskovalcev bo v letošnjem letu prvič po letu 1990 večje od 600 tisoč, skupaj z ostalimi znamenitostmi pa bo doseglo skoraj število 900 tisoč,« so sporočili iz družbe Postojnska jama. Jamo še vedno obišče največ Italijanov, sledijo jim obiskovalci iz Južne Koreje, Nemčije in domači slovenski gostje.