Odvetniki bodo svetovali pro bono
Na dnevu brezplačne odvetniške pravne pomoči bo v petek sodelovalo tudi 22 gorenjskih odvetnikov in odvetniških pisarn. Predhodne prijave zbirajo do srede.
Kranj – Slovenski odvetniki bodo v petek, na dan, ko je bila 19. decembra 1918 z odredbo poverjenika za pravosodje Vladimirja Ravnikarja v takratni Narodni vladi Srbov, Hrvatov in Slovencev ustanovljena nacionalna odvetniška zbornica, znova nudili brezplačno pravno pomoč. V akcijo se je vključilo več kot petsto odvetnikov po vsej državi, od tega po podatkih Odvetniške zbornice Slovenije tudi 22 gorenjskih odvetnikov in odvetniških pisarn. Po besedah predsednika zbornice Romana Završka odvetniki z akcijo izražajo svoj socialni čut do tistih, ki so se znašli v težkem finančnem položaju in potrebujejo brezplačen pravni nasvet, saj je t. i. pro bono dan namenjen prav vsem tistim, ki si ne morejo privoščiti pravne pomoči. Na brezplačni pravni nasvet se je sicer potrebno najkasneje do srede, 17. decembra, predhodno najaviti pri želenem odvetniku. Seznam sodelujočih odvetnikov je objavljen na spletni strani odvetniške zbornice, ki podatke o sodelujočih odvetnikih nudi tudi po telefonu.
Odvetniki bodo pravno pomoč nudili večinoma ustno, in sicer v svojih pisarnah ali pa po telefonu. Pomoči potrebnim bodo posredovali predvsem splošne informacije o njihovem problemu in pojasnili pravne možnosti, ki jih imajo. Tistim, ki že imajo svojega pooblaščenca in želijo zgolj brezplačno preverjati njegovo delo oziroma preverjajo odgovore pri več odvetnikih, pa lahko nasvet tudi zavrnejo, so pojasnili na zbornici.
Dosedanje izkušnje kažejo, da ljudje priložnost za brezplačni pravni nasvet izkoristijo predvsem za preveritev, ali so njihovi zahtevki utemeljeni. Tako so tovrstni dnevi koristni tudi za to, da na sodišča pride čim manj neutemeljenih zahtevkov, ki zavirajo delo sodišč, je pojasnil podpredsednik zbornice Janez Starman. Lani je na primer po statistiki, ki jo vodijo na zbornici, za brezplačen pravni nasvet zaprosilo 2700 ljudi, največ njihovih vprašanj pa se je nanašalo na delovno in socialno pravo ter civilno pravo, kar je najbrž tudi odraz težkega ekonomskega položaja v državi.