Triglavska stena ostaja v državni lasti

Besedilo: Marjana Ahačič
Kategorija: Kranjska Gora / petek, 12. december 2014 / 11:10

Več kot dvajset let trajajoč denacionalizacijski postopek je vendarle končan. 2500 hektarov velika parcela pod Triglavom je pravnomočno in dokončno vrnjena Agrarni skupnosti Dovje-Mojstrana, iz vračila pa so izvzeti naravni spomeniki, vključno s Severno triglavsko steno.

Mojstrana – Agrarna skup­nost Dovje-Mojstrana ne bo nadaljevala spora pred upravnim sodiščem v zvezi z denacionalizacijskim postopkom za zemljišča od Rjavine, Škrlatice, Stenarja, Luknje, Triglava in zatrepom doline Vrata. Odločba upravne enote Jesenice, ki 2500 hektarov veliko zemljišče vrača agrarni skupnosti, bo tako pravnomočna in dokončna. Država je pri vračilu izvzela dele, ki predstavljajo naravne spomenike, to so fosili v Kozji dolini, okno v južni steni Škrlatice, okno v Rjavini, Triglav, Triglavska severna stena, Triglavsko brezno in triglavski ledenik, skupaj nekaj več kot 287 hektarov, ki tako niso del vrnjenega zemljišča.

V agrarni skupnosti so zadovoljni, da je postopek vendarle končan, a razočarani, ker jim država ni zaupala naravnih spomenikov. »Predvsem se zavedamo, da je triglavsko pogorje zaledje čiste pitne vode, ki se steka v vodovodna omrežja in v Triglavsko Bistrico,« pojas­njuje predsednik Agrarne skupnosti Slavko Rabič. »Naša realna pričakovanja, da bo država vrnila parcelo v celoti, se žal niso uresničila. Naš namen je bil upoštevati omejitve zavarovanih območij in jih vpisati kot plombe v zemljiško knjigo. Menili smo, da bomo s tem v celoti sledili nacionalnemu interesu glede Triglavskega pogorja in Severne stene Triglava.«

Dodaja, da si 16 kvadratnih metrov obsegajočega vrha Triglava agrarna skupnost ni nikoli lastila. »Spoštovali smo pogodbo, s katero je Jakob Aljaž kupil vrh Triglava od dovške občine in takratne agrarne skupnosti,« še pravi Rabič. A gospodarski odbor Agrarne skupnosti se je konec novembra kljub temu odločil, da konča 20 let trajajoči denacionalizacijski postopek in da spora glede vračila omenjene parcele ne bo nadaljevala pred upravnim sodiščem. S tem je odločba upravne enote Jesenice postala pravnomočna.

»Dolgo smo nasprotovali elaboratu parcelacije, ki ga je pripravila Geodetska uprava RS, saj so v njem zaščitena področja, ki so izvzeta iz vračila, preširoko zarisana. Prav tako ne moremo sprejeti dejstva, da nam Republika Slovenija ni bila pripravljena izkazati zaupanja, da bi za območja naravnih spomenikov lahko skrbeli kot dober gospodar – skozi zgodovino se je Agrarna skupnost Dovje-Mojstrana vedno izkazala, da zna čuvati naravne danosti in zanje primerno skrbeti. Žal posamezni primeri kažejo, da tega ne moremo trditi za državo. Upamo in pričakujemo pa, da nam bo tokrat s svojimi ravnanji in dejanji dokazala ravno nasprotno.«