Povsod je lepo, a najlepše je na Gorenjskem

Besedilo: Monika Kern
Kategorija: Kultura / sreda, 10. december 2014 / 10:21

Sonja Cekova Stojanoska je prevajalka in tolmačka ter sourednica knjige Iz jezika v jezik, Antologije sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji, ki so jo ob koncu novembra predstavili tudi v Mestni knjižnici Kranj.

Rojeni ste v Kranju, živite v Ljubljani, po rodu ste Makedonka. Kje vam je najljubše?

»Rojena sem bila v kranjski porodnišnici. Brezskrbna leta otroštva sem preživela najprej v okolici Kranja, v Srednjih Bitnjah, nato v blokovskem naselju Planina v Kranju, kasneje pa se je naša družina preselila na Visoko pri Kranju. Po obeh starših sem Makedonka, včasih se pošalim in rečem, da še po možu. V Sloveniji se dobro počutim in imam tako dve domovini. S svojo družino živim v Ljubljani, vedno pa jasno in glasno povem, da je povsod lepo, a ni je čez Gorenjsko.«

Ste prevajalka in tolmačka za makedonski, srbski, hrvaški in bolgarski jezik. Kaj vam je najbolj všeč pri tem poklicu?

»Kranjska gimnazija je bila odlična odskočna deska za študij na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer sem študirala omenjene jezike s književnostmi in sociologijo kulture. V času študija in kasneje sem se izpopolnjevala še na seminarjih in mednarodnih srečanjih v Makedoniji, Bolgariji, na Hrvaškem, Češkem in na Danskem. S konsekutivnim in simultanim tolmačenjem se poklicno ukvarjam že od leta 2003. Začela sem pri vladni prevajalski službi, leta 2005 pa sem ustanovila tudi podjetje. Poklic prevajalca oz. tolmača zaznamuje vsako­dnevni adrenalin, vznemirjenje ob pričakovanju vsakega dogodka posebej. Vsak dan je zgodba zase, vsak pisni prevod svojevrsten izziv, pri tolmačenju pa gre, kljub odličnim in številnim izkušnjam, vsakič za neponovljiv trenutek. Stres ob delu je sicer precej potenciran, nikoli ne veš, kaj te čaka, a je zadovoljstvo po dobro opravljenem delu tolikšno, da poplača ves trud.«

Si poleg službe vzamete čas za družino in prosti čas?

»Vsak dan se trudim narediti še kaj za dušo, svojevrstno in obenem največje zadoščenje pa mi že dobra štiri leta predstavlja moja hčerkica. In kot sama pravi – poljub in objem je najlepše darilo za vsakogar. Leta 2007 sem skupaj s prijatelji v Ljubljani ustanovila tudi Makedonsko folklorno skupino Kalina, kjer pojemo, plešemo, ustvarjamo in gradimo svojevrstne kulturne mostove med slovensko in makedonsko kulturo, jezikom in folkloro v najširšem pomenu besede. Sem vodja skupine, obenem pa tudi koreografinja in vodja otroške skupinice, kjer skozi igro otroke učim makedonščino. Kulturno delovanje makedonske diaspore v Sloveniji pa spremljam in soustvarjam že od leta 1992.«

Književnost pa ustvarjate tudi sami?

»Prvi poskusi pisanja poezije so se pojavili že pe­tem razredu osnovne šole, kasneje v srednji sem pisala nekoliko več, takrat pa je nastala tudi moja prva enodejanka Učenec. Pišem pa tako v slovenščini kot tudi v materinščini – makedonščini. Za mojo poezijo pravijo, da je lirska, začinjena z neko (samo)kritičnostjo individualnega in kolektivnega notranjega in zunanjega sveta. V kratkih zgodbah se rada dotikam vsakdanjih dogodkov slehernika, ki pa skozi prizmo različnih zornih kotov dobivajo svoje dimenzije. V zadnjih letih je nastalo tudi nekaj pravljic za otroke. Trenutno sta v postopku pretvarjanja v knjižno obliko pesniška zbirka in pravljica za otroke.«

Kakšen je vaš prispevek k novi antologiji, ki je maja izšla pri Društvu slovenskih pisateljev (DSP)?

»Knjiga z naslovom Iz jezika v jezik, Antologija sodobne manjšinske in priseljenske književnosti v Sloveniji je celoletni projekt DSP, sofinanciran tudi s strani EU, je pa tudi del projekta Vilenica. Glavna urednica Antologije je dr. Lidija Dimkovska. Gre za prvo tovrstno antologijo v Sloveniji, v njej pa je zastopanih 33 avtorjev. Izbor je potekal preko posebnih delavnic s 25 ocenjevalci del, vsa dela imajo visoko literarno vrednost. Antologija je bila predstavljena na Sejmu slovenske knjige, na Vilenici, Forumu Tomizza, v Cankarjevem domu in številnih drugih literarnih dogodkih v Sloveniji in tujini. Sama sem bila v projekt vključena kot sourednica za makedonski jezik, ocenjevalci pa so v antologijo vključili tudi sedem mojih pesmi. Antologija vsebuje tako izvirnike kot tudi slovenske prevode.«