Gradnja kanalizacije na Tunjiški cesti v Kamniku

Denarja za kohezijske projekte ni

Župani 34 občin zahtevajo, da jim država končno izda odločbe o črpanju obljubljenega evropskega denarja za že pripravljene kohezijske projekte. Nekatere občine so za začetek gradenj založile svoj denar, ki pa jim bo kmalu pošel. A denarja v tekočem programskem obdobju ni več, sporoča vlada.

Kranj – Župani 34 občin, med njimi jih je deset z Gorenjske, so pred dnevi vladi postavili ultimat: če ne bodo prejeli obljubljenih odločb za enajst kohezijskih projektov iz pretekle finančne perspektive in s tem povezanih 200 milijonov evrov, ne bodo podprli operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020. Če projekti, za katere so občine že izbrale izvajalce del in imajo že gradbena dovoljenja, ne pridobijo odločb za obdobje 2007–2013, bodo morali v novem obdobju postopke začeti znova pod drugačnimi pogoji, kar se zdi županom nesprejemljivo.

Občina Kamnik ima v paketu enajstih že pripravljenih projektov kar dva od štirih projektov, ki se že izvajajo, in sicer dobrih 27 milijonov evrov vreden projekt Odvajanje in čiščenje odpadne vode na območju Domžale-Kamnik, kjer so združene občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš, Komenda in Cerklje na Gorenjskem, projekt pa zajema zakonsko zahtevane dograditve kanalizacije v Kamniku, Komendi in Mengšu ter nujno nadgradnjo skupne obstoječe Centralne čistilne naprave Domžale-Kamnik, ki jo po evropski direktivi morajo nadgraditi do avgusta 2016. Drugi projekt pa je projekt Oskrbe s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik v vrednosti okoli 16 milijonov evrov, združuje pa občine Kamnik, Domžale, Trzin, Mengeš in Moravče.

Občina Kamnik je v obeh projektih vodilna občina. »V skladu s sklepom vlade z dne 10. junija 2014 smo bili napoteni, da začnemo izvedbo in da bomo prednostno uvrščeni v novo perspektivo 2014–2020 ali bomo fazno obravnavani že v iztekajoči se perspektivi 2007–2013 za reševanje morebitnega izpada pri črpanju evropskih sredstev. Tako smo vse vključene občine v omenjena projekta julija 2014 podpisale pogodbe za izvedbo, najele premostitvene kredite in začele izvedbo. Občina Kamnik je do danes v sklopu teh dveh projektov že izgradila okoli sedem kilometrov kanalizacije in štiri kilometre vodovoda, začela se je tudi investicija v nadgradnjo CČN, kjer imamo že pridobljeno gradbeno dovoljenje in so začetna dela že v teku. Gradnje intenzivno potekajo tudi v ostalih prej omenjenih občinah. Premostitvena sredstva občine Kamnik nam zadoščajo do marca 2015, kasneje bomo imeli velike težave z nadaljevanjem gradnje, zato je takojšnja pridobitev odločbe za nepovratna sredstva nujna,« nam je povedala Suzana Stražar z občine Kamnik, ki pa je po torkovi izredni seji odbora za infrastrukturo, okolje in prostor v državnem zboru še bolj pesimistična. Obljubljeni denar se namreč zdi še veliko bolj oddaljen, kot bi si občine želele.

Projekt oskrbe s pitno vodo na območju Domžale-Kamnik bo najverjetneje v celoti dokončan že do pomladi, težave pa se bodo pojavile s kanalizacijo. Medtem ko sta glavna voda v Stranjah in Tunjicah v glavnem že zgrajena, kanalizacije v Tuhinjski dolini ne bodo mogli začeti graditi. »Z ultimatom, ki smo ga postavili državi, se seveda strinjam. V mojem štiriletnem mandatu smo zamenjali štiri vlade in zadeve so preprosto nevzdržne. Občina Kamnik je za ta dva projekta najela 3,8 milijona evrov posojila, in če odločbe ne dobimo, bo stanje katastrofalno,« je slabe volje tudi župan Marjan Šarec. »Kot dober gospodar smo v Domžalah rezervirali sredstva tako za gradnjo vodovoda kot nadgradnjo CČN v skladih oz. v tekočih proračunih. Upamo, da bo država držala besedo in nam tako državni kot evropski del denarja sprostila ter da bo naše pobude vzela resno. Verjamem v zdrav razum in pogum odločevalcev,« pa nam je povedal domžalski župan Toni Dragar.

V Radovljici projekt čaka

Med podpisniki pisma predsedniku vlade je tudi občina Radovljica. Njen projekt nosi ime Oskrba s pitno vodo na območju Zgornje Save – 2. sklop. Projekt zajema izgradnjo povezovalnega vodovoda Hraše–Ledevnica in rekonstrukcijo vodohrana Ledevnica, kar bo omogočilo zanesljivejšo ter varnejšo oskrbo z zdravo pitno vodo. A čeprav imajo v Radovljici vse pripravljeno za začetek del, pogodbe z izbranim izvajalcem še niso podpisali. Vzrok je prav nezaključena finančna konstrukcija, ki je posledica nepridobljene odločbe o sofinanciranju, je povedala Manca Šetina Miklič z občine Radovljica. »Vrednost projekta je 1,4 milijona evrov, od tega pričakujemo skoraj milijon evrov kohezijskih sredstev. Občina gradnje še ni začela oziroma v ta namen ni zalagala sredstev. Menimo, da je bila naša odločitev pravilna, saj ti projekti niso uvrščeni niti v Operativni program za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2014–2020,« je povedala Manca Šetina Miklič.

»Župani smo žrtve nesposobne birokracije«

Gradnje prav tako še niso začeli v občinah Vodice in Medvode, ki sta vključeni v medobčinski kohezijski projekt odvajanja in čiščenja odpadne vode na območju vodonosnika Ljubljanskega polja. »Nepredstavljivo je, da smo v pripravo projektov vložili toliko dela, energije in denarja, zdaj pa samo čakamo, ali pa bomo vse skupaj lahko le zavrgli in vse pripravili znova. Nihče nas, županov, niti ne posluša! Zaradi nesposobne državne birokracije se vrtimo v začaranem krogu. Vsi nesposobni uradniki bi morali odstopiti in svoje mesto dati tistim, ki bodo sposobni ta denar počrpati,« je zelo razočaran tudi vodiški župan Aco Franc Šuštar.

Vlada: projekti bodo morali še počakati

Vlada si prizadeva enajst okoljskih projektov, ki že več kot leto dni čakajo na odločbe o črpanju evropskih sredstev, uvrstiti v novo programsko obdobje 2014–2020. Kot so sporočili v torek iz državnega zbora, v tekočem programskem obdobju denarja ni več, edina možnost za takojšno zagotovitev denarja kateremu od čakajočih projektov pa bi bila, če bi tiste občine, ki ne bodo uspele dokončati svojih že potekajočih projektov, te razdelile na faze in jih deloma prenesle v novo programsko obdobje. S tem bi ostalo nekaj denarja, ki bi ga lahko prerazporedili drugam.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Medvode / petek, 18. maj 2018 / 15:26

Hrtji svet v besedi in na razstavi

Medvode – V društvu Hrtji svet Slovenije so leta 2016 pripravili »hrtjo« razstavo Iz pekla v raj, kar je pogosto zgodba posvojenih hrtov, ki se jim je nasmehnila sreča. Z njo se bodo sedaj predstav...

Objavljeno na isti dan


Splošno / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Spremembe pri izvajanju dimnikarske službe

Popravek oziroma odgovor na članek pod gornjim naslovom

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Glasnih voda polna dolina

Dolina Mostnice s Planino Voje - Ledeniška dolina se zajeda skoraj v nedrje slovenskega očaka. S severa jo razkošno opazuje Tosc, z vzhoda Pokljuka, z zahoda Fužinske planine, na jugu pa se odpira pro...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Trgajmo bezgovo cvetje

Modro je, da si bogatimo svojo domačo zeliščno lekarno takrat, ko je čas za to. In zdaj je čas za cvetje črnega bezga (Sambucus nigra). Le pridno ga trgajmo, a s tem početjem ne pretiravajmo. Alergije...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Peteršilj

Peteršilj je eden najizrazitejših naravnih tonikov, se pravi poživil, z njim so včasih hranili celo dirkalne konje, da bi bili hitrejši. Peteršilj je doma iz vzhodnega Sredozemlja, spoštovali pa so...

Nasveti / torek, 15. maj 2007 / 07:00

Šmarnice

Kdo ne pozna dehtečega vonja šmarnic. Te majske dni so jih polni travniki ob robovih gozdov. Tako v nižinah kot tudi višje v gorah. Po vrtovih so letos zacvetele že nekoliko prej. Šmarnica ni kot d...