Kuhinja in vrt

Besedilo: Mali Brat
Kategorija: Humor / ponedeljek, 10. november 2014 / 10:28

Nekdanji prvi mož Merkurja in vseh »fin«, »stil« in drugih kasnejših firm Bine Kordež je prejšnji teden prišel iz zapora na Dobu na prostost »domu«. Za nas je ekskluzivno odgovoril na nekaj vprašanj.

Na vprašanje, kako se ima na prostosti, je dejal, da odlično in da je edino, kar ga moti, to, da vstaja že ob šestih zjutraj, če­prav bi lahko doma potegnil tja do osme, devete. Ampak v dneh, odkar je doma, še zdaleč ni počival. Že takoj nasled­nji dan se je zakopal v delo, saj bi vse, o čemer je intenzivno razmišljal na Dobu, zdaj doma rad tudi realiziral. Ko smo ga povprašali, za kakšne projekte gre, kaj je tisto, o čemer je v glav­nem razmišljal v zaporu in kaj načrtuje v prihodnje, se je razgovoril.

Povedal je, da se bo v prihodnje predvsem posvečal domu, tako od znotraj kot od zunaj, torej v hiši in okrog nje. Da je v zaporu skoraj do popolnosti izdelal elaborat z naslovom Sam svoj mojster. Elaborat na osemsto šestindvajsetih straneh je razdeljen na dva dela, prvi ima naslov Kdor kuha, lahko tudi zakuha in obravnava predvsem okolje kuhinje in kuhinjskega pulta, drugi del pa ima naslov Vrtnar svojega vrta vedno kaj izvrta in obravnava predvsem delo na vrtu, v sadovnjaku, garklnu, skratka okrog hiše.

Povedal nam je še dva primera iz vsakega poglavja elaborata. V kuhinjskem najdemo precej različnih pri­prav hrane v specifičnih razmerah. Zanimiv je, recimo, recept za ribjo pojedino, pri kateri tune ali sardele iz konzerve, po možnosti naj bodo te domačega proizvajalca, rahlo položimo na krožnik, nanje iztisnemo za pol žličke gorčice in prav toliko majoneze ter stvar nato s konkretnimi pritiski z vilico speštamo in zamešamo. Nastala zmes je odličen namaz, ki ga po potrebi obogatimo z začimbami.

V vrtnarskem delu elaborata se je zanimivo največ ukvarjal z gojenjem različnih živih mej ter vprašanji njihove propustnosti, po domače povedano, kaj narediti, da ne bi sosedov pes skozi živo mejo hodil na vašo solato srat in podobno. Razvil je tudi posebni slovenski avtohtoni roži tajkunis arestitis in politikus sedetis. Gre za dve zanimivi vrsti. Prva ima na prvi pogled zelo neopazen, lahko bi rekli špartansko ubog cvet, kot da je vzgojen v revščini. Ampak, ko gremo z rastlino v Švico ali Liechtenstein, se iz sivega cveta razvije pravo razkoš­je barv in oblik. Druga roža je še bolj tipično slovenska, politikus sedetis te s čudovitim roza pikčastim cvetom in omamnim vonjem privabi na svojo stran. Ko jo povonjate, se cvet kar naenkrat zapre in ga ne zanimate več. Več ni želel dodati, da boste vse prebrali v njegovi knjigi, ki jo že pripravlja za tisk.