Sova v luči močnih žarometov

Zaposleni v javni upravi so ves čas pod drobnogledom javnosti, nad njimi pa visijo še grožnje z odpuščanjem, saj naj bi jih bilo preveč, če­prav recimo ljudje tarnajo nad dolgimi vrstami v zdravstvenih domovih. V zadnjem času so se zaradi napovedi o znižanju njihovih plač znova dvignili slovenski policisti, ki imajo enega najboljših in najmočnejših sindikatov. Poleg tega so ob gasilcih najbolj izpostavljeni, pomen enih in drugih pa se vedno bolj kaže ob vse pogostejših naravnih nesrečah. Delavce v javni upravi se vsako leto redno ocenjuje in te ocene niso nepomembne. Še kako se splača biti odličen ali vsaj prav dober in zelo dobro je paziti, da se ocena ne slabša. To bo namreč v primeru odpuščanja pomemben kriterij, na osnovi katerega se bodo lahko naredili seznami slabih delavcev.

Zaradi tega je bilo res ne­prijetno brati članke o tem, da novi direktor Sove Andrej Oček v svoji evidenci nima ravno briljantnih ocen. Po pisanju časopisa Delo (29. 10. 2014) naj bi bil ocenjen precej slabo. Zadnja njegova delovna ocena naj bi bila zadovoljivo. V Sovini službi za stike z javnostjo so novinarjem odgovorili le, da njegovi zadnji dve oceni ni­sta negativni. V Delu med drugim pišejo še o tem, da Oček za mesto direktorja Sove nima niti formalnih pogojev, saj naj bi diplomiral šele leta 2009, kar je dve leti premalo od zahtevanega minimuma za izpolnjevanje pogoja o delovnih izkuš­njah. Da bi bila mera polna, omenjajo še to, da je bil zaradi prestopkov že dvakrat v disciplinskem postopku.

Vse od naše osamosvojitve naprej je bila Sova s svojo kadrovsko politiko predmet notranjepolitičnih obračunavanj. Samo v zadnjem času smo lahko v medijih brali poročila o tem, da proti nekdanjemu direktorju Sove Iztoku Podbregarju poteka postopek na sodišču, ker naj bi zlorabil položaj. Ker postopek ni javen, ni jasno, za kaj naj bi šlo. Menda pa naj bi bilo vse skupaj povezano z nakupi vozovnic za indijskega zdravilca, ki je zdravil nekdanjega predsednika Janeza Drnovška. Posebej odmeven je primer Delove novinarke Anuške Delić, ki se mora na sodišču zagovarjati zaradi očitkov, da je leta 2011 storila kaznivo dejanje izdaje tajnih podatkov. V svojih poročilih je namreč objavila tudi podatke, ki jih je o skrajnih de­sničarjih zbrala Sova. Tudi v tej zadevi se je na sodišču znašel nekdanji direktor Sove Sebastjan Selan. Tožilstvo mu očita opustitev ovad­be proti novinarki in proti neznani uradni osebi v Sovi, ki naj bi ji sporočila ustrezne podatke. Med medijsko še posebej izpostavljenimi bivšimi Sovinimi direktorji pa je Damir Črnčec, najbolj goreč zagovornik pravic Janeza Janše.

V državah, kjer tajne služ­be delujejo normalno, se o njih in njihovih sodelavcih običajno ne govori. Zato se tudi imenujejo tajne službe. V tistem trenutku, ko o njihovem delovanju in njihovih akterjih lahko prebiramo kar v dnevnem časopisju ali jih gledamo po televizijah, postanejo razkrite in s tem izgubijo smisel obstoja. Na našo žalost in na žalost države, ki bi jo morale varovati.