Naša nad-vlada

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / sobota, 8. november 2014 / 14:36

Pa jo imamo – še eno vlado. Novo evropsko komisijo, ki jo od 1. novembra vodi Jean-Claude Juncker, slovenske barve pa v njej zastopa Violeta Bulc. Imamo torej Slovenci dve vladi? Katera je prva in katera druga? Je evropska komisija nad vlado Republike Slovenije? Če malo pomislimo, smo imeli Slovenci res svojo vlado komaj poldrugo desetletje, od maja 1990 do maja 2004. Prej in pozneje je bila nad njo še neka višja vlada, naša nad-vlada: v Avstro-Ogrski je bila nad deželno vlado v Ljub­ljani cesarsko-kraljeva vlada na Dunaju; v času Kraljevine Jugoslavije kraljeva vlada v Beogradu, v SFR Jugoslaviji je bil nad republiškim izvršnim svetom v Ljubljani zvezni izvršni svet v Beogradu; od 2004 je nad ljubljansko vlado evropska komisija v Bruslju …

V naši državi je naša vlada gotovo najvišja izvršna oblast. Nad njo pa je evropska komisija, ki je po dejanski moči najvišja oblast v EU. Evropska komisija zastopa interese EU kot celote, oblikuje predloge novih evropskih predpisov ter skrbi za izvajanje politik in porabo denarja EU. Njene naloge so štiri: Evropskemu parlamentu in Svetu predlaga nove zakone in predpise; upravlja proračun EU in dodeljuje sredstva; izvršuje zakonodajo EU (skupaj s Sodiščem EU); zastopa Evropsko unijo na mednarodni ravni, denimo tako, da sklepa sporazume med EU in drugimi državami. Komisija je kolegij 28 komisarjev (predsednik je eden od njih) in je na čelu velikanskega birokratskega aparata in ta je dejanski temelj in orodje njene moči. Predsednik komisije, če ga primerjamo z nemško kanclerko, francoskim predsednikom, britanskim prvim ministrom in še s kom, pravzaprav ne deluje kot kak silni oblastnik, njegova moč je ravno v silnem aparatu, ki je pod njim, in v gori denarja, ki ga v imenu unije kopiči in deli.

»Prepričan sem, da je močna komisija nedvomno v interesu EU in njenih članic, še najbolj v interesu držav, ki imamo v Uniji razmeroma omejeno moč. Skratka, morala bi biti tudi v interesu Slovenije.« Tako je v nedavnem intervju za STA zatrdil Janez Potočnik, ki je bil kar deset let naš prvi komisar. Hkrati je spregovoril tudi o slabostih komisije: »V Evropi se preveč energije porabi za branjenje neubranljivega in premalo za iskanje poti, ki temeljijo na strateškem premisleku in viziji. Prednosti ne izkoriščamo dobro. Prepočasi se prilagajamo izzivom globalizacije in vse bolj ranljivega sveta.« V letih krize, ki vlada že od 2009, sta bili po njegovem ključni težavi EU ne­pripravljenost juga na reforme in nepripravljenost severa na iskreno pomoč. »Slovenija bolj pripada državam juga, ki morajo izkazati svojo pripravljenost na strukturne reforme. O tem ne bi smelo biti dvoma.«

No, pa smo spet na manj razvitem jugu! V obeh Jugoslavijah smo bili domnevno izkoriščani, a najbolj razviti severozahod države. V dunajskem in v bruseljskem imperiju pa smo slej ko prej manj razviti, a tudi ne pretirano izkoriščani jug. Prvemu je vladala habsburška, drugemu demokratično izvoljena evrodinastija, obe s pomočjo močne birokracije. Naloga slovenskih elit in vlad bi morala biti čim bolje izkoristiti naš položaj v EU. Evropska unija sama po sebi je nekaj dobrega. Mar ni imenitno živeti v državni povezavi, ki sega od irskih in portugalskih obal na zahodu do finskih in estonskih meja z Rusijo na vzhodu; od laponskih polarnih pokrajin na severu do Cipra in gibraltarske ožine na jugu. Se po tem območju prosto gibati in povsod plačevati z eno valuto. In se temu prostranstvu le strukturno prilagoditi, bolj prirediti kot podrediti …