Lepota njegovega življenja v mavrici slik

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Razvedrilo / petek, 7. november 2014 / 11:52

Mirko Majer, gospod z zanimivo življenjsko zgodbo, je petindvajsetega oktobra praznoval devetdeseti rojstni dan.

V sobi Mirka Majerja v Domu Petra Uzarja v Tržiču v dneh ob jubileju ni manjkalo cvetja. Pravzaprav je Mirko Majer s cvetjem povezan vse svoje življenje, ljubezen do tega mu je privzgojila že njegova mama, o kateri govori z velikim spoštovanjem. »Kadar smo šli kam na obisk, je mama vedno rekla, ne pozabite na cvetje. Mama je imela krasen vrt, poln cvetja,« pripoveduje.

Poln spominov in tudi hudomušnih zgodbic je danes devetdesetletni gospod, ki se je rodil v zagorskih Križevcih, ljubezen pa ga je leta 1946 pripeljala v Tržič. Sad ljubezni sta sin Janez in hči Mojca. Starša sta Mirku privzgojila izrazito delavnost. Petnajst let se je poklicno ukvarjal z gradbeništvom, urbanizmom in turizmom pri občini Tržič, in kar je še zanimivo, bil je tudi član grad­benega odbora pri gradnji Doma Petra Uzarja, v katerem zdaj prebiva. V Tržiču je znan kot predan turistični delavec, človek, ki je oživljal tradicije in običaje, kot sta Šuštarska nedelja ter razstava mineralov in fosilov. Je tudi avtor štirih motivov na poštnih znamkah s področja geologije in mineralogije. Navdih za to motiviko je dobil v Dovžanovi soteski, neprecenljivi naravni dediščini.

Največji delež njegove umetniške poti predstavljajo njegove imenitne vedute; naslikal je stavbno dediščino starega tržiškega mestnega jedra, vključno z dediščino plavžarstva in fužinarstva, pa stavbno dediščino Šentanske doline in drugo z motivi okolice Begunj na Gorenjskem. Z likovno umetnostjo se Mirko Majer ukvarja že od gimnazijskih let. Pravi, da je imel že v mladih letih veliko srečo, da je njegov talent opazil kipar, profesor, ga vodil in Majer je dozoreval v grafiki. Veliko se je posvečal sakralni dediščini, v učilnici Župnije Križe je trideset njegovih grafik, ki prikazujejo kapelice, znamenja, cerkve ... Rad ustvarja pri svetlobi, v miru. V Domu Petra Uzarja je imel konec lanskega leta samostojno razstavo na temo Življenje kraškega grmičevja ruja. »Srečni ruj, ki nas tako lepo obarva celo leto. Kar nekaj let sem ga študiral in sem prišel do zaključka, da je ruj kraški kameleon,« je pred slabim letom dni z besedami pospremil dvanajst razstavljenih risb s kredo. Drugo razstavo na temo Dam ti cvet so odprli letos prvega oktobra ob mednarodnem dnevu starejših. Gre za stalno razstavo v Domu Petra Uzarja, za katero je Mirko Majer pripravil devetindvajset del, svojih srčnih rujev. »Globoko dolžnost čutim do tega, da se zahvalim za bivanje v tej dragi hiši domači. Prijetno staro mladost imam tukaj,« je dejal ob odprtju stalne razstave, njegova sorodnica Biserka Car pa je njegovo življenje in delo interpretirala v daljši recitaciji, v kateri je poudarila, da se je vsa lepota življenja zlila v mavrico slik.

Ob nedavnem obisku ob svoji devetdesetletnici je dejal, da če mu bodo le oči dovolile, bo nadaljeval z grafiko, s kredo na temo alpsko cvetje. Njegovi dnevi so še vedno »polni«, kot pove: »Kondicijo vzdržujem z redno telovadbo vsako dopoldne. Po kosilu sem rad zunaj v čudovito urejeni okolici, v prekrasni naravi.« Mirko Majer se je razveselil prav vseh čestitk in obiskov ob praznovanju jubileja. Pre­pričan je, da vse takšne drobne pozornosti, neplanirane stvari v človeku prebudijo samo najlepše. Praznoval je tudi v krogu svoje družine, ponosen je prav na vse, tudi na medijsko prepoznavnega vnuka Mirka, voditelja poročil na Planet TV, do najmlajšega pravnuka, enoletnega Jana. Direktorica Doma Petra Uzarja Anamarija Kejžar je dejala, da je Mirko Majer tudi pri devetdesetih pravi džentelmen, od katerega bi se mladeniči lahko marsičesa naučili, socialna delavka Alenka Javornik pa si ga je v spomin vtisnila tudi kot odličnega kuharja – ja, omenila je tudi zagorske štruklje ...