Na večerjo v gostilno

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / nedelja, 26. oktober 2014 / 06:00

Našli smo se štirje jedci in rezervirali mizo v Gostilni pri šefu. Po pravici povedano, pričakovali nismo 'bog ve kaj', ker so bile izkušnje iz preteklih tovrstnih okušanj bolj slabe. Zato smo bili tokrat prijetno presenečeni.

Ker smo bili štirje, smo se odločili, da bo vsak naročil svojo jed, potem pa bomo malce pokušali eden pri drugem, kaj smo dobili na krožnik.

Od šefovega menija smo se odločili za divji tartar, ki je sicer hladna predjed, vendar je je dovolj za dva. Tartar je srnin, s posebnim okusom, ki ga dokončno ustvarimo na svojem krožniku sami z začimbami, gozdnimi jagodami in gorčico. Krožnik precej polepša še okusna koromačeva solata. Če bi sedeli za šefovo mizo, bi pripravo tartarja verjetno doživeli v živo, a ker se ukvarjaš z lastnim kulinaričnim eksperimentiranjem z okusi, na ta dodatni efekt pozabiš.

Opazili smo, da so se ženske v gostilni v večini bolj navdušile nad toplo in rahlo pikantno predjedjo, črnim Ištrijanom oziroma črnim raviolom z okusi po feferonih, pomaranči, tartufih – s primorskim pridihom.

Šefov mesni kotel in vegetarijanska supergajbica naše mize že v osnovi nista zanimali, smo se pa odločili, da namesto glavnih jedi naročimo še vsak po eno predjed, kar je kasneje pri 'listkih' v kuhinji povzročilo malo zmede. Očitno se gostje pri naročanju zelo držijo menija in so dvojne predjedi vnesle med tekmovalce v kuhinji kup razpravljanja o tem, kako naj razporedijo lističe za naročilo …

Naročili smo gurmanske lovke, jesih flajš in zendvič. V bistvu smo se vsi strinjali, da so bile najboljša izbira gurmanske lovke z na žaru pečeno hobotnico, vendar tudi jesih flajš z malce več soli in zendvič nista bila slaba. Odvisno pač, kaj vam v danem trenutku ustreza. Med tremi izbranimi je bil najbolj nasiten zendvič.

Med sladicami smo iz­brali kokosovo 'rižoto' s tapiokinimi kroglicami, sorbetom iz kivija in pasijonke ter z bananinimi meringami; pa gospo hruško, kjer je prevladoval čokoladni okus, in seveda šefov 'šmorn', ki je bil sicer sam kot tak okusen, vendar od vseh treh naročenih sladic na prvi pogled postrežen najmanj privlačno. Kombinacija s karamelnim sladoledom pa ni bila pričakovana, saj je sladoled namesto nežnega zadovoljevanja brbončic, kot smo prebrali na meniju, v ustih pustil prej ko ne le slan okus. Najbolj je navdušil sorbet iz kivija in pasijonke.

Cene naročenega niso pretirane, tudi pa je vinska karta cenovno kar 'simpatična', vendar brez kakšnega posebnega izbora za mogoče bolj zahtevnega gosta. Če kolebate, ali bi se odpravili na pokušino dobrot letošnjih tekmovalcev iz šova Gostilna išče šefa, ne razmišljajte preveč. Res je, da imajo lahko ravno v času vašega obiska tekmovalci slab dan, vendar se vam to lahko zgodi tudi v realnem življenju, v izredno dragi restavraciji. Kadar se odločite, da boste okušali nove, vam tuje kombinacije, vedno obstaja možnost, da vas kaj zmoti in se ne boste mogli odločiti, ali je bila jed oziroma kombinacija na krožniku že v osnovi zamišljena tako ali je šlo pri sami pripravi kaj narobe. Na koncu pač lahko le rečete, ali vam je bila jed všeč ali ne.

Vseeno pa ima letošnja ekipa priljubljenega šova Gostilna išče šefa precej več kuharskega predznanja kot lanska in že zato je več možnosti, da bo jed na mizi okusna.

Splošen vtis: dober, za kar je v veliki meri odgovorno tudi strežno osebje šova oziroma gostilne.