Sedem križev Bidetovega Ivana
Delaven, pošten in dober človek so besede, ki zaznamujejo slavljenca Ivana Rozmana, Bidetovega iz Zgornjih Dupelj, ki je v soboto praznoval sedemdeseti rojstni dan.
Slavljenec Ivan je jubilej praznoval v soboto v Bovavčevi gostilni v Strahinju, kjer so ga obdarovali. Tudi copate je dobil, da mu odslej ne bo treba od pozne spomladi do jeseni hoditi bos, kar počne že leta in leta. Na predvečer rojstnega dneva ga je presenetilo bučno ropotanje. Ker je imela žena Minka čez dan neobičajno veliko opravkov v kuhinji, pa tudi v trgovino je morala, je bil prepričan, da je to zaradi obiskov okoli prazničnega dneva, ko miza, kar je Bidetova navada, nikoli ne sme biti prazna. Da ga čaka takšno hrupno »ofiranje« s pokrovkami, zvonci, harmoniko in kitaro, pa ni računal.
Ivan se je rodil v Celju, hodil v osnovno šolo v Dupljah, nato pa znova odšel v Celje, kjer se je oženil z Rečnikovo Minko z Razgorja nad Vojnikom. Sredi šestdesetih let sta se mladoporočenca z nekajmesečnim prvim sinom Robijem vrnila na Bidetovo domačijo v Zgornje Duplje, nato pa se jima je rodil še sin Ivi. Mama Minka je ostala doma, Ivan pa se je zaposlil v Rogovem obratu v Retnjah pri Križah in tam dočakal pokoj. Z vso ljubeznijo in skrbjo sta po prihodu v Duplje skrbela za ostarele in bolne domače in za dom, katerega vrata so vedno odprta in v katerem sta zaradi spoštovanja do prednikov ohranila staro črno kuhinjo.
Jubilanta Ivana spoštujejo ljudje zaradi delavnosti, pridnosti, poštenosti in pripravljenosti pomagati vsakomur. Občudovanja vredna sta njegova ljubezen in skrb za domačo hišo, za zemljo in gozd, za živino. Vsa leta spomladi spoštljivo sadi in seje in jeseni s hvaležnostjo pobira pridelke. Če se košnje ne posušijo na travniku, jih zloži v kozolec. Kamor ne more s traktorsko ali motorno kosilnico, pokosi na roke. Če je plevel preveč trdovraten, ga z Minko opleveta po starem, na roke. Marsikdo mu reče, da kmetuje preveč po starem in si po nepotrebnem nalaga dodatno delo, vendar so prav zaradi tega Bidetovi pridelki kvalitetni in zdravi.
Jubilant Ivan je tudi na praznični dan ostal zvest samemu sebi. Na vsak način se je hotel predčasno posloviti od družbe in oditi domov opraviti v hlev in svinjak. Vendar mu tokrat kljub prirojeni trmi ni uspelo. Ostal je v gostilni, v hlevu in svinjaku pa sta ta večer gospodarila sinova Robi in Ivi.