
Instalacija kot luč na koncu predora
V Paviljonu NOB so v soboto odprli razstavo Žarek upanja, s katero Kulturni center univerze v Celovcu postavlja izrazit optimističen poudarek in s tem kontrapunkt evropskemu malodušju, da se bliža konec sveta.
Iztočnica za razmišljanje v projektu Žarek upanja je predor kot metafora za temo in občutek tesnobe oziroma njegov izhod kot simbol upanja na boljše čase. Kot sta dejala poslovodji Kulturnega centra univerze v Celovcu Emil Krištof in Gerhard Pilgram, so bila navodila za delo enostavna: umetnike različnih strok in narodnosti so povabili, da predstavijo svoje ideje o »luči na koncu predora« v obliki videofilmov, fotografij in instalacij v dejansko obstoječih predorih; v opuščenem železniškem predoru pri Naborjetu v Kanalski dolini, opuščenem rudniškem rovu v Plajberku pri Beljaku, nekdanjem povezovalnem rovu med Rabljem in Logom pod Mangrtom, kavernah iz prve svetovne vojne na Sabotinu pri Novi Gorici, vrsti predorov na gori San Simeone, skalnatem predoru za pohodnike na Begunjščici pri Ljubelju ter »perforiranem« cestnem predoru v Dovžanovi soteski. Sodelovali so Eva Engelbert, Aldo Giannotti, Michael Hoepfner, Michail Michailov, Nika Oblak in Primož Novak, Nicole Six in Paul Petritsch, Gerhard Pilgram in Tobias Putrih. Razstava bo na ogled do 16. novembra, za sodelovanje so se zahvalili tudi Krajevni skupnosti Tržič-mesto.