Ne maček, zlata kura

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / petek, 17. oktober 2014 / 20:12

Letošnja predstava Loškega odra, komedija Georgesa Feydeauja Maček v žaklju, pravzaprav ni bila maček v žaklju, ampak pričakovano dobra predstava Ločanov. Pred dnevi smo si ogledali premiero.

Škofja Loka – Na Loškem odru so se po več letih brez komedije letos ponovno odločili za ta med gledalstvom zagotovo najljubši, a hkrati izjemno zahteven gledališki žanr. Ob angažmaju mladega režiserja Milana Goloba, sicer novinca na Loškem odru, so izbrali eno izmed zgodnejših Feydeaujevih komedij Maček v žaklju, po kateri so ljubiteljski odri po Sloveniji že posegali. Sicer lahkotna zgodba z začetka prejšnjega stoletja je brezčasna in kot taka univerzalna, hkrati pa s številnimi zapleti od gledalca vseskozi zahteva vso pozornost. Premožen pariški malomeščan, ki je svoje bogastvo ustvaril s prodajo sladkorja za diabetike, se odloči, da njegovi pomembnosti manjka le še premiera njegove opere – Faust (ki jo je sicer zložila njegova hčerka). Velik ljubitelj opere svojega prijatelja prosi, naj zanj angažira znamenitega tenorista iz Bordeauxa, a namesto tega v bogataševo družino vstopi prijateljev sin, ki je prišel v Pariz študirat pravo. Pogodba s »slavnim tenoristom« povzroči številne nesporazume in komične pretrese … Fant brez posluha na avdiciji v operi neslavno propade, a kaj, ko ženski del bogataške združbe slednjega želi obdržati v svoji bližini. Saj je mlad in vražje simpatičen, pa tudi dvoriti zna. A kaj, ko ne ve natančno, kateri.

V predstavi se znova, tako kot v zadnjih letih že večkrat (vitrina z nagradami se uspešno polni), ansambel Loškega odra izkaže za najboljšega med slovenskimi ljubiteljskimi odri. Milan Golob je z izjemnim posluhom izbral odrsko ekipo, saj so se igralci v svojih vlogah odlično znašli. Matej Čujovič je bil izvrsten novopečeni buržuj, prepričan v svojo veličino in pomembnost, a hkrati precej popustljiv do mlajše žene, ravno prav gosposki in iznajdljiv ter profan in naiven. Njegov družinski prijatelj Bojan Trampuš je pravi trgovec, saj zna z bogatim prijateljem, duhovita in precizna v svojih »ženitvenih« duelih sta tudi Blaž Vehar in Petra Krančan. Obe dami, Petra Malovrh in Irena Kožuh, sta verni odslikavi žensk, ki imajo vsega dovolj, če bi le ujele še kakšnega ljubimca … Prav tako svoje odrsko delo dobro opravita oba služabnika – Juša Berce in Matjaž Eržen. Z razlogom sem kot zadnjega prihranil Jana Bertonclja, ki je v vlogi mladega Dufau­sseta dokazal, da loškemu teatru ni treba skrbeti za uspešno prihodnost. Kot mladi študent, nesojeni pevec je preprosto odličen. Nasmeje nas tudi takrat, ko ni smešno na prvo žogo. Živahen in nabrit.

Ob tem velja omeniti zagotovo prvo odliko tokratne predstave v izjemni homogenosti celotnega ansambla. Režiser nikomur ni dajal prednosti, hkrati pa vsem pustil ogromno prostora za oblikovanje odličnih vlog. Igralci so to znali izkoristiti. Dialogi so brez napake, jasni in natančni, kjer se še enkrat več kaže vloga mojstra za govor Ludvika Kaluže. Predstavo dopolnjujeta scena Roze Peternelj in kostumografija Tine Dobrajc.

Mačka v žaklju lahko poiščete spet danes, v petek, in jutri, v soboto, 18. oktobra, obakrat ob 19.30 na Loškem odru.