Služenje evangeliju, Cerkvi in ljudem

Besedilo: Jože Košnjek
Kategorija: Slovenija / torek, 14. oktober 2014 / 10:23

Sklepam, da so pri meni spoznali potrebne kreposti in primerne slabosti, je na vprašanje o razlogih za svoje imenovanje odgovoril novi ljubljanski nadškof pater Stane Zore.

Ljubljana – Pretekli četrtek je frančiškanski pater Stane Zore prvič obiskal sedež ljubljanske nadškofije v vlogi novega nadškofa. Seznanil se je s sodelavci nadškofijskega ordinariata in si ogledal prostore, v katerih bo delal in prebival. V petek opoldne pa je skupaj s pomožnim škofom dr. Antonom Jamnikom, tiskov­nim predstavnikom Slovenske škofovske konference Tadejem Strehovcem in predstavnikom papeškega nuncija v Sloveniji prelatom Antonom Markljem sodeloval na zelo dobro obiskani konferenci za novinarje. Novega nadškofa so ob prihodu v dvorano prvič ob taki priložnosti s pesmijo pozdravili bogoslovci in drugi prisotni duhovniki. V imenu ljubljanske nadškofije mu je izrekel dobrodošlico pomožni škof dr. Anton Jamnik in mu obljubil sodelovanje in pomoč.

Nadškof in metropolit ljub­ljanske cerkvene pokrajine Stane Zore je najprej prebral izjavo ob imenovanju. Vanjo je zapisal, da se je imenovanje zgodilo na praznik svetega Frančiška Asiškega, ustanovitelja frančiškanov, ki je imel željo ne le prenoviti Cerkev po Božjem naročilu, ampak po njem tudi živeti. O razlogih, zakaj se je papež odločil za njegovo imenovanje, ne razglablja in jih tudi ne išče. Papeškemu nunciju, ki je vodil posvetovanja in poizvedovanja, je navedel vse svoje pomisleke in slabosti. Ker to ni zadostovalo, je omenjeno odločitev v duhu pokorščine sprejel. »Želim si, da bi kot ljubljanski nadškof z vsemi kristjani in z vsemi ljudmi dobre volje ustvarjal primerne okoliščine, v katerih bi vsi in brez razlike z veseljem živeli svoje človeško dostojanstvo in vse svoje sposobnosti in moči usmerili v prizadevanja za mir, medsebojno razumevanje in skupno dobro,« je zapisal. Zahvalil se je papežu za imenovanje in za čestitke in voščila, ki jih je prejel ob imenovanju. K sodelovanju je povabil tudi medije, saj »z vašo pomočjo in sodelovanjem lahko v ta prostor prinesemo več optimizma, več veselja in pristnega zadovoljstva«.

Novega ljubljanskega nadškofa patra Staneta Zoreta so novinarji spraševali o načrtovanih reformah v katoliški Cerkvi, o padanju zaupanja vanjo, o njenih odnosih z državo in problemih, ki jih želi Cerkev najprej rešiti, in o reševanju zadolžene mariborske nadškofije. »Reformni načrti zahtevajo čas in ponižnost, predvsem pa morajo biti sad pogovora in sad skupnega iskanja. Najprej moramo ugotoviti, kaj je v ljubljanski nadškofiji dobrega, da bomo lahko dali stvari na pravo mesto in jim dali ustrezne poudarke. Po zgledu papeža Frančiška moramo dajati manj poudarka manj izpostavljenim stvarem, ki niso pomembne za oznanjevanje evangelija in za delitev zakramentov. Temelj vsemu ostaja evangelij, zato ne pričakujte ne vem kakšnih programskih dokumentov,« je povedal novi nadškof in priznal, da je zaupanje v slovensko katoliško Cerkev »nekoliko omajano«, medtem ko je med ljudmi še vedno veliko zaupanja v duhovnike.

O pričakovanih odnosih z državo je dejal, da mora ta sprejeti Cerkev kot partnerja v pogovorih in ji omogočiti prostor za oznanjevanje njenega nauka in dejavnosti. »V dialogu med Cerkvijo in državo moramo biti spoštljivi in dialoški. Na tej osnovi lahko rešimo vsa vprašanja, tudi tista najtežja. Morda rešitev ne bo dosežena v najkrajšem možnem času, zato pa bo bolj trdna. Želim si, da Cerkev ne bi bila na preizkušnji ob vsaki zamenjavi oblasti. Podpiram pobudo za ponovno oživitev dela mešane komisije med državo in Cerkvijo, kar je predlagal škof Andrej Glavan, ki bi sproti reševala odprta vprašanja, ne pa da nas presenečajo in spravljajo v zadrego.« Med vprašanji, s katerimi bi se morala najprej ukvarjati ta komisija, je nadškof Stane Zore postavil v ospredje umeščanje verouka in njegovega vrednotenja in težave vojaškega vikariata in dejavnosti Cerkve v bolnišnicah in zaporih. »Veliko otrok obiskuje verouk, kar pa ni nikjer ovrednoteno. To storimo za vsak krožek, za vsako dejavnost, kar je dobro, zato bi bilo prav, da bi enako ravnali z veroukom, v katerega vložijo otroci in mladostniki ter njihovi starši veliko časa,« je povedal nadškof.

Novinarjem je povedal, da se bo iz stanovanja v frančiškanskem samostanu pri Tromostovju v Ljubljani izselil in ga prepustil novemu frančiškanskemu provincialu.