Slovesnosti

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / torek, 30. september 2014 / 10:58

Slovesnosti so običajno svečane, načrtovane, lepe, ganljive ... Zadnja slovesnost, ki smo jo vsi skupaj doživeli, je bila poroka pevke v našem zboru. Poroka v cerkvi, da bo natančneje. Napoleonov izum obvezne civilne poroke dandanes pogosto opravijo posebej, prej, v sredo. Nekateri pa se poročijo zgolj civilno na sredo, brez posebnega slavja. Kakor komu paše, tako je najbolje. Tale zadnja poroka je bila dolgo načrtovana in premišljena, lepa in prisrčna. Ženin in nevesta sta izbrala pesmi, povabila godalni kvartet, prijatelje soliste, doma so vzgojili sončnice, s katerimi so okrasili cerkev. Kar nekaj vaj je bilo potrebnih, da se je podeželski zbor naučil Handlovo Alelujo in še drug repertoar po želji novoporočencev. Več kot vložimo truda, lepše je. Kako zanimivo je opazovati sina, ki postane bolj zanesljiv pevec kot oče, hčere, ki stojijo v vrsti skupaj z mamo z istim namenom, da bi pele mladoporočencema.

Petje na porokah je običajno nekaj posebnega. Lahko je tudi zelo dolgočasno. Kadar pa se čuti, da tovrsten obred akterjem in vsem povabljenim nekaj pomeni, si to želijo in cenijo, tedaj je lepo. Vsak doda nekaj svojega. Takrat se energija pomnoži. Ustvarjena je sinergija, ki vse navzoče napolni z lepim. Ko si novoporočenca obljubita, da se bosta ljubila in spoštovala v bolezni in zdravju vse dni svojega življenja, vedno pomislim, da je za temi besedami veliko truda. V to nas vpeljejo starši, ki v vseh letih odraščanja s svojim zgledom dajo največji dar. Širša družina, ki je ponekod bolj, drugje manj navzoča v življenju posameznika. Najbolj pa seveda želja novoporočencev in tudi vseh, ki so tedaj navzoči. V pridigi je bilo rečeno, da se skrivamo za različnimi oblačili, ki jih z leti lahko snamemo in jih zamenjamo z drugimi. Napuh, sebičnost, prevzetnost da naj zamenjamo s ponižnostjo, prilagodljivostjo, preprostostjo.

Na vsaki takšni poroki podoživim svojo. Prav tako sva kar se da skrbno načrtovala, izbrala pesmi, pisala zahvale in govore … Vzdušje in občutek pa se zgodi. Tam, tisti trenutek, in tega se spomnim. Nisva pogosto gledala posnetkov, fotografije pa večkrat. Danes se spomnim besed, melodij pesmi, berila, ki ga znam še danes na pamet. Dolgo časa so ljudje govorili, ja, ja, boš že videla, med se poliže, križ ostane. Danes nama tega ne reče nihče več. Pa vendar, ne bi zavrtela let nazaj. Ne zato, ker mi je bilo tedaj dvajset let, danes jih imam štirideset. Ker sem bila tedaj mlada, danes sem v najboljših letih. Danes Janez natanko pozna moje želje in jaz njegove. Poznam potrebe in hrepenenja. Danes vem, da je človek tudi siten in zoprn, da je pogosto težko uskladiti vse. Vem pa tudi, da je dan brez smeha zamujen. Da se da nesporazum rešiti zelo hitro, če hočeš. Če po­znam tvoj čustveni svet in hrepenenja, bodo vse zunanje potrebe hitro zadovoljene. To pa je delo in to je odločitev. Želim se truditi. Kadar pa se trudimo, uspeh in zadovoljstvo ne izostaneta.

In tako smo odpeli še na eni poroki. Še naslednje dneve sta najmlajša vpila po hiši Ale-luja, Ale-luja … Eva pa vmes enkrat pripomne, kako dobro, da naša zborovodkinja vse to zna. Dirigira, nas uči, poje kot solistka, igra flavto, piše priredbe …. Res je, Eva, zelo smo hvaležni, da jo imamo.

Komentarji (1)

ivan kotnik

Zelo lep zapis. Tone Kuntner pred VS, 1.10.2014, po zadnji svinjariji, ki so si jo privoščili gnoj na čelu komunstičnega sodstva in njegovi pajdaši v protislovenski gonji http://youtu.be/l8UcC7JhHbA?t=53m58

2014-10-02 04:24:44