Svežina in neobremenjenost
»Moj doprinos občini Šenčur bodo poleg mladosti predvsem izkušnje s področja gospodarstva in javne uprave, svežina, zagnanost in delavnost,« pravi Valerij Grašič, kandidat NSi za župana Občine Šenčur.
Šenčur – Triinštiridesetletni magister elektrotehnike Valerij Grašič je kot projektni vodja zaposlen v razvoju Iskratela. Je tudi namestnik predsednika Sveta za radiofuzijo. »Čeprav sem se v Sajovčevo naselje priselil šele pred štirimi leti, sem bil z dogajanjem v občini dobro seznanjen tudi že prej preko pogovorov s številnimi prijatelji iz Šenčurja ter preko dela v skavtski organizaciji,« pravi.
Med svoje pomembne prednosti šteje tudi pretekle izkušnje iz sodelovanja v odboru mestnega sveta v Kranju. »Tam sem spoznal način reševanja problemov v večjih občinah, kar bo koristno pri vodenju občine Šenčur. Imam tudi gospodarske izkušnje z dela v Iskratelu. In tudi dejstvo, da sem prišlek v Šenčurju, je lahko precejšnja prednost, saj sem povsem neobremenjen in gledam na vse enako, prinašam pa novo znanje in poglede,« razmišlja.
Med ključnimi točkami njegovega programa je nadaljevanje obstoječih projektov, kot so urejanje vodovoda in kanalizacije, čistilna naprava Trboje ter krepitev poslovne cone z izgradnjo krožišča in štiripasovnice Šenčur–Kranj, ob kateri bi morala po njegovem potekati tudi pot za kolesarje in pešce, podobno pa tudi na relaciji Šenčur–Britof. »Pomembna bo tudi skrb za razvoj podjetništva in kmetijstva, tudi kmetijske zadruge. Najbolj učinkovita pomoč je v spremembi prostorskih aktov, ki bodo dovoljevali več posegov v prostor kot sedaj,« pravi. Tretja glavna točka njegovega programa je posluh za vsakega človeka, tj. odprtost do pobud občanov ter boljši dialog s KS in VS.
»Sicer pa menim, da je lahko tudi z majhnimi investicijami, kot so npr. parkirišče pod Apniščem, dvigalo v krajevnem domu ali dodatna otroška igrala po občini, bistveno izboljšati kakovost življenja,« še razmišlja Grašič, ki se zavzema tudi za povečanje kapacitet vrtca na Visokem in v Šenčurju ter za dolgoročno rešitev oskrbe starejših občanov v domačem okolju. Razvoj občine bi dolgoročno zagotavljal s čim boljšim črpanjem evropskih sredstev, pri čemer si poleg podjetništva in obrtništva kot stebre razvoja občine Šenčur predstavlja turizem, kmetijstvo in kulturo.