Andrej Štular se v Mestni knjižnici Kranj predstavlja s stripovskimi tablami, ki jih odlikuje precej nenavaden, a hkrati človeku tako bližnji avtorski slog. / Foto: Igor Kavčič

Stran od in nazaj k

V Mestni knjižnici Kranj je na ogled razstava stripov Andreja Štularja z naslovom Stran. Predstavlja izbor originalnih stripovskih tabel, ki jih je ustvaril po literarnih predlogah domačih in tujih avtorjev.

Kranj – Beseda stran ima več pomenov. Kot naslov razstave stripov Kranjčana Andreja Štularja vsaj dvojega. »Stran pomeni odhod nekam proč iz aktualne realnosti, lahko pa je tudi stran v knjigi, časopisu, reviji, stripovskem albumu. Nečesa stran je lahko svetla ali temna,« o večplastnosti razstavljenega pove Andrej: »Osnov­na ideja in koncept razstave sta bila predstaviti tiste stripe, ki sem jih v zadnjih petnajstih letih narisal po literarnih predlogah različnih domačih in tujih pesnikov in pisateljev. Sprva sem risal spontano, všeč mi je bila pesem, besedilo, kak drug zapis, zato sem se odločil zapisano presesti v likovno govorico. Samoiniciativno.« Izbiral je besedila Ivana Volariča Fea, Andreja Rozmana Roze, Srečka Kosovela … Omenjene likovne preobrazbe zapisanega so tudi na ogled na razstavi. In še mnoge druge iz Štularjevega več kot sto dvajset stripovskih tabel obsežnega opusa. Tokrat jih predstavlja približno petino.

»Ena od spodbud za risanje po literarnih predlogah je bilo gotovo povabilo za sodelovanje v reviji Literatura. Pred leti je bilo v eni številki te revije prek dvesto trideset strani namenjenih kombinaciji stripa in literature. Sledili so konkretni projekti, še posebej, ko so stripi začeli izhajati v posebnih izdajah Stripburgerja.« Tako je pred leti sedem domačih stripovskih avtorjev »narisalo« tako imenovane Podma­zzane zgodbe, ki jih je napisal pisatelj Miha Mazzini. Prav tako sedmerica je risala izbrane literarne prispevke Vinka Möderndorferja. Po prvem je Štular narisal strip o tem, kako je znameniti James Joyce na poti v Trst pomotoma z vlaka stopil že v Ljubljani, kjer se mu je potem dogajalo marsikaj, po drugem je povzel besedilo Ko sem bil še otrok, v katerem se je avtor navezoval na svoja šolska leta.

»Ko dobiš povabilo oziroma naročilo, veš, da bo tvoj strip objavljen, da bo delo honorirano, hkrati pa pri tem ne boš imel nobenih omejitev. Nobene cenzure in popolna umetniška svoboda torej. Kot avtor si bil izbran s strani producenta, ki torej ve, kaj lahko pričakuje od tebe,« o tovrstnih ustvarjalnih priložnostih razmišlja Štular, ki s svojim značilnim avtorskih slogom vsakemu besedilu vdahne novo dimenzijo. Njegov strip je nekonvencionalen. Gre za nize slik, ki bolj ali manj vsebujejo narativni tok, kar jih včasih približuje, spet drugič oddaljuje tistemu, kar pojmujemo kot strip. V mnogih potezah prepoznavamo različne tipično slikarske elemente. Kot je zapisal eden znanih stripovskih avtorjev z območja nekdanje skupne države Aleksander Zograf, Štularjeva »strip poezija« ima svoj šarm in lastno logiko.

Na razstavi so na ogled tudi stripi, ki jih je izdelal za Stripburger, za podobno hrvaško revijo Komikaze, strip Mišina pobjeda (po ruskem literatu Daniilu Harmsu) pa najdemo tudi v različnih stripovskih antologijah v Srbiji in Rusiji. Spomin na Orwellovo Živalsko farmo nam obuja strip, ki ga je narisal pred dvema letoma za predstavo Lutkovnega gledališča Ljubljana. »Najbolj me inspirira sodobna literatura, likovne izzive pa pogosto najdem tudi v literarni avantgardi. Če so me včasih zanimala pred­vsem eksistencialna besedila in drama, potem v zadnjem času rišem tudi zabavne stvari, saj v besedilih iščem humor. Tudi črni.« Trenutno dela strip za latvijsko stripovsko revijo, za predlogo pa si je vzel pesem Slaniki Srečka Kosovela. Redno sodeluje s Stripburgerjem, konec meseca bo z več avtorji razstavljal v Trevisu, čez mesec dni pa z Lutkovnim gledališčem Nebo odhaja na festival na Tajsko.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kronika / ponedeljek, 27. julij 2009 / 07:00

Utopitev manj, a še vedno preveč

V Sloveniji se med kopanjem in potapljanjem na leto utopi povprečno štirinajst oseb. Najpogostejši vzroki za utopitve so bolezen, neupoštevanje pravil, kopanje pod vplivom alkohola in precenitev svoji...

Objavljeno na isti dan


Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 06:00

Nismo angeli, imamo se pa radi

Ljubljano je obiskala ekipa ustvarjalcev tretjega filma Mi nismo angeli, sredi oktobra so na RTV Slovenija začeli s predvajanem komedije zmešnjav Mi se mamo radi.

Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 06:00

Evolucijska teorija

Test: Mercedes-Benz E320 CDI Avantgarde

Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 06:00

Evropski avto leta je Ford S-max

Novi Ford S-MAX je osvojil prestižni naslov »Car of the Year 2007«, ki ga že vrsto let podeljuje 58-članska žirija specializiranih avtomobilskih revij. Fordovemu novincu je nagrada pripadla v ene...

Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 06:00

Akcijski naboj

Actyon, SSangYongov terenski posebnež z Daljnega vzhoda

Prosti čas / torek, 21. november 2006 / 06:00

Otroci obiskali opero

Več kot sto otrok iz kranjskih vrtcev Janina, Čira čara, Čenča in Ježek si je pred kratkim v ljubljanski operi ogledalo otroško baletno predstavo Kdo je najmočnejši na svetu. Balet je Če...