Red
Red je najbolj naravna organizacija, mi pa se večkrat vedemo, kot da tega ne poznamo. Že samo pogled v vesolje in malenkostno poznavanje našega sončnega sistema nam je zadosten pokazatelj, v kakšni natančnosti živimo. In zanimivo, sonca nihče ne vpraša, ali naj krožimo okoli njega ali ne, pa vendar se to dogaja z nerazumljivo preciznostjo. Takšna je narava in del te narave smo tudi ljudje. Če pri planetih velja absoluten red, kako da se temu upiramo mi, ki imamo razum, da to zmoremo dojeti. Posnemanje narave glede reda nam lahko veliko koristi. Tako prihranimo veliko časa, smo bolj organizirani, hitreje naredimo tisto, kar moramo, in več časa lahko namenimo onemu, kar nam je v užitek. Red nam je v blagoslov v osebnem, družinskem in družbenem življenju. Običajno je v uspešnih podjetjih velik organizacijski red, saj se tam demokracija konča s tem, ko se prestopi glavni vhod.
Zato je koristno, da se osnovnega reda naučimo. Najbolje doma, ker nam bo to kasneje zelo koristilo, predvsem v poklicnem življenju. Za to naj bi poskrbeli očetje, ki dajo trdnost družini in ki poskrbijo za približno strukturo dneva: kdaj se vstaja, da lahko v miru zajtrkujemo in gremo vsak po svojih obveznostih, kje je kdo preko dneva in kdaj naj bi hodili spat. Vmes so pa še domača opravila – poleg šole in službe. Ker smo se doma precej prerekali, kdo bo kaj naredil, smo uvedli spiske: dnevno pometanje hiše, vsakdanji sprehod s psom, čiščenje otroške kopalnice in čiščenje garaže. Na ta način prihranimo mnogo besed. Kljub temu pa mi sama kontrola vzame nekaj časa in še več čustvene energije. Seveda se otroci še vedno upirajo ali pa dobijo »milijontisoč« razlogov, zakaj ravno danes tega ne bi naredili. Imam na izbiro, da vse narediva sama in otrok ne naučiva, kar bodo tako ali tako morali znati, ali da mirno vztrajam in preberem spisek. Naučil sem se, da je koristno, da nekaj nalog prevzamem sam ali da jim občasno ponudim zamenjavo. Takoj so za. Poizkušam, da se za izredna dela pri hiši dogovarjamo, kaj bo kdo naredil, saj diktatorstvo nikjer ne rodi dobrih sadov. Ljubeče deljenje nalog in postavljanje meja zveni (predvsem otrokom) čudno, je pa že tako, da dokler ne bodo imeli svojih otrok, tega ne bodo mogli razumeti. Pogosto je dovolj že, da je oče fizično prisoten. Je pa velik problem, ker je današnji moški zaradi službenih obveznosti zelo veliko odsoten in urejanje doma na daljavo je precej težje. Tam so še posebej na udaru mame, ki jim je prepuščena skrb za otroke in gospodinjstvo (običajno pa še za svojo službo). Čas in smer, v katera drvimo, res nista ugodna za grajenje zdravih odnosov, zato je še toliko bolj pomembna moja zavestna odločitev, da bom preostali čas investiral v lastno družino.
Še glede domačih del. Najbolj me razjezi, ko moram še ženo prepričevati, kaj in zakaj naj otroci naredijo. Zato naj mati reče le: tako bodi ali da, to je dobro. Enotnost staršev je kot neprebojen zid za naše mladince.