Spet MORAM pospraviti!

Besedilo: Mojca Logar
Kategorija: Nasveti / sreda, 17. september 2014 / 10:14

V hiši prebiva osem živih bitij, dva odrasla, pet otrok in pes, natančneje psica – zlata prinašalka. Največji vir umazanije v hiši je pes, čeravno ga po vsakem sprehodu umijemo in sem in tja tudi krtačimo. Dlake in peska je vse polno. Tako je potrebno osrednji bivalni prostor, kadar smo vsi doma, pomesti vsaj dvakrat dnevno. Več sesalcev smo že imeli, pristali pa smo pri metli. Stroj za posodo pere trikrat na dan, pralni stroj pa je neumoren. Dvajset let že obratuje in njegovemu delovanju ni videti konca.

V sušilcu se cunje mnogo prej uničijo, jaz pa sovražim nakupovanje. Tako tudi obešamo. Ker cunj ne poberemo in zložimo takoj, nekaj tudi likamo. To vse počnejo najstniki. Občudujem družine, kjer po tleh pomivajo po kolenih. Nam zadostuje palica. Okna v hiši očistimo mušjih iztrebkov in prstnih odtisov vsaj dvakrat na leto, sicer bi nam izločki te velike nadloge zameglili naš skoraj najlepši del doma, pogled ven. In tu je še vrt, zelenjavni, sadno drevje in grmički, trava, rože, pometanje ceste in dvorišča. In seveda, potrebno je tudi skuhati, speči kruh in še kaj.

Kako sedaj uskladiti sedem parov rok in vsa ta opravila? Mame smo pridne in delovne in sama v tem ne zaostajam, tako marsikaj postorim hitro in tiho. Vendar, otroke je potrebno naučiti delati. Kdo bi si mislil, da je to preganjanje in opominjanje mnogo bolj naporno, kot da bi vso hišo z vrtom vred pospravila sama.

Torej mlajši imajo bolj »strojniška« opravila, starejši vrt, metle se oprijemajo vsi. Imamo dve kopalnici. Zgornja – svetla in lepa kopalnica – je sedaj v posesti otrok, sicer bi morali imeti urnik opravljanja bioloških potreb. To pomeni tudi čiščenje. In kakšno je stanje? V lijaku je precej las, ostankov mila, zobne kreme. Na policah so ličila, vatke, toniki in kreme, po tleh feni, likalnik, krtače. Vsepovsod ležijo brisače. Enkrat na teden jo eden od starejših počisti. Fant opravi delo bolje kot dekleti.

Ko sem zadnjič šla od doma, sem si mislila: vsi z možem vred si oddahnejo, nihče ne ukazuje in priganja. Ko sem prišla domov, nisem zajela sape. V kuhinji je bil kup umazane posode, poln pomivalni stroj, prgišče muh – tu se ljubezen do živali in narave neha, vse razmetano, dlake, pes zleknjen čez celo kuhinjo, ura je bila že čez poldan in mož tako mimogrede vpraša, če bo kmalu kosilo. Sočutnost in vse vedenje nič ne pomagajo. Znorim. Potem se počasi premaknejo v smeri razmetanih stvari in pospravljajo. Razmetanost me znervira, ležernost družinskih članov ob tem pa še bolj.

Bilo bi dokaj bolj enostavno, če bi imeli čistilko. Precej prijateljev in znancev jo ima, pa imajo vsi otroke. Je to koristno ali ne? Gotovo je manj stresno. Dopovedujem si, da bodo otroci znali delati, ko bodo imeli svoja gnezda.

V hiši marsikaj ni postorjeno tako, kot bi moralo biti. Otroke je k delu potrebno priganjati, jih večkrat povabiti na ponovno opravljanje iste naloge. To me utruja, a hkrati zadovoljuje.