Dopisnica Franca Kržišnika s soške fronte stricu Matevžu v Volčo v Poljanski dolini, z datumom 27. julija 1915. Franc je bil tedaj v okolici Bovca in kot piše, je »že tudi od blizu opazoval to grozoto«. / Foto: zasebna last

Mirno vojaki spite večno spanje

Žrtve prve svetovne vojne

V prvi svetovni vojni je po grobih ocenah padlo ali umrlo preko 5000 vojakov z Gorenjske. Vseh vpoklicanih z območja, ki sega na jugu do Šentvida in Dola nad Ljubljano, na vzhodu do Trojan in Tuhinjske doline, na severu do Jezerskega in Kranjske Gore, na zahodu pa do Bohinja in Žirov, je bilo po grobih ocenah okrog 24 tisoč mož in fantov.

Že na začetku vojne je na fronte odrinilo več kot 10.000 Gorenjcev. Naborne komisije niso bile malenkostne in so za sposobne potrjevale tudi tiste, ki so bili na mirnodobnih naborih zavrnjeni. Glavno besedo pri ugotavljanju sposobnosti niso imeli več zdravniki, pač pa vojaški povelj­niki. V vojnih letih so se nabori vrstili vse pogosteje, kriteriji za sprejem v vojsko so se nižali, potrjevali so celo umsko nesposobne. Obenem so k vpoklicu pozivali vedno mlajše letnike, komaj 17 in 18 let stare fante. Proti koncu vojne so bili to mladeniči, ki so odraščali že v vojnih letih, v pomanjkanju hrane ter ob velikih fizičnih in duševnih naporih. Zato ni presenečenje, da se je v zadnjem vojnem letu močno povečalo število jetičnih bolnikov in da je po ocenah sodobnikov več teh mladih vojakov umiralo v zalednih bolnišnicah kot na bojiščih.

Tudi gorenjski vojaki so delili usodo drugih avstro­ogrskih bojevnikov. V prvih bojih ob koncu avgusta in začetku septembra 1914 so bile njihove vojaške enote razbite na vzhodni fronti, številni so bili ranjeni ali ubiti, še več je bilo ujetih. Mnogi so preprosto izginili in so bili po vojni razglašeni za mrtve.

Vojaki pa niso umirali samo od ran in bolezni, številnim se je omračil um ali pa so si sami vzeli življenje iz strahu, da bi morali umreti na še strašnejši način. Takšnih je bilo nekaj tudi med gorenjskimi vojaki. In tragično je, da vojakov, ki so storili samomor doma med dopustom, niso prišteli k vojnim žrtvam – ne v času vojne in tudi ne po njej. Na spomenikih ni bilo prostora zanje.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Slovenija / torek, 15. september 2009 / 07:00

Regres bodo morali vrniti

Ljubljana - Predsednik državnega zbora bo mandatno-volilni komisiji predlagal, da morajo nekdanji poslanci vrniti letos prejeti regres za letni dopust. Nekdanjim poslancem regres...

Objavljeno na isti dan


Gospodarstvo / sobota, 15. september 2018 / 20:21

Pojedel »zarečen kruh«

Naziv mladega gospodarja leta je na letošnjem izboru na Prevaljah pripadel Mateju Ržku z Gorenjega Brda, ki je pred tremi leti od matere na kmetiji prevzel tudi dopolnilno dejavnost peke piškotov, kru...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:20

Pivo, ki je združevalo Mengšane

Staretova pivovarna v Mengšu je bila ustanovljena leta 1818. Kulturno društvo Franca Jelovška Mengeš je ob dvestoletnici izdalo knjigo Staretova pivovarna v Mengšu 1818–1917, v kateri avtor Simon Smrk...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:14

Muzej, gore in Himalaja

Če ti je v življenju dano, da svoj hobi lahko preneseš delno tudi na področje dela, je to nekaj najlepšega, kar se ti lahko zgodi. Nikoli si nisem mislila, da bo moja ljubezen do gora prišla do izr...

GG Plus / sobota, 15. september 2018 / 20:13

Spomini in spoznanja Ernesta Petriča

»Vstali smo in se napotili v 'Zeleni salon', kjer naj bi Silvestra in Eva kramljali s predsednikovo soprogo in kjer naj bi se poslovili. Tu pa je nastala resna težava. Ne prve dame ne Eve in ne Sil...

Razvedrilo / sobota, 15. september 2018 / 20:10

Promenada na petih odrih

Železniški muzej v Ljubljani je pred dobrim tednom gostil – pravijo, da zabavo jesenskih zabav: Pop promenado. Eni se je veselijo, spet drugi jo komaj čakajo, nežnejši spol pa si daje duška že kakšen...