Odškodnino za izbrisane bo podarila

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: GG Plus / sobota, 13. september 2014 / 17:15

Pred kratkim je Brigita Eling B prejela odločbo o odškodnini, ki ji pripada za dve leti in dva meseca, ko je bila izbrisana. Ob tem je znova podoživela, kaj je morala prestajati kot oseba brez stalnega bivališča in brez slovenskega državljanstva, čeprav je bila rojena v Sloveniji in je vsa leta živela na istem naslovu.

Februarja 1992 je Minis­trstvo za notranje zadeve skupino zakonitih prebivalcev Republike Slovenije izbrisalo iz registra stalnih prebivalcev in prestavilo v seznam tujcev. Skupno število izbrisanih je 25.671. Med njimi je bila tudi Brigita Eling B. Da so jo izbrisali iz registra stalnih prebivalcev Slovenije, danes pripisuje dejstvu, da je bilo v njenem rojstnem listu opredeljeno le jugoslovansko državljanstvo, rubrika o narodnosti pa je ostala prazna, ker se je pač rodila v mešanem zakonu. Ker je rojena v Sloveniji in je ves čas živela na naslovu v Spodnjih Bitnjah, poleg tega pa težav z državljanstvom niso imeli niti njeni starši, si leta 1992 ni mislila, da bi morala izrecno prositi za slovensko državljanstvo. A so ji očitno dali napačne informacije in se je znašla med izbrisanimi.

Spominja se, kako je hodila od urada do urada, da bi uredila svojo težavo, trpela poniževanja uradnikov, pisala pristojnim institucijam in celo predsedniku države. Ko je vložila prošnjo za slovensko državljanstvo, so od nje zahtevali izpit iz slovenskega jezika, zaradi česar ji je bilo še posebno hudo. Iz snopa dokumentov vzame spričevali iz osnovne šole in gimnazije, kjer je bil njen šolski uspeh vedno odličen, tako je bila večkrat ocenjena tudi v slovenščini. Zahtev s spiska za slovensko državljanstvo pa je bilo še veliko, nekatere prav nelogične. Predložiti je morala denimo tudi potrdilo o nekaznovanosti, ki pa si ga lahko dobil le, če si imel stalno prebivališče. Tega pa ni imela, saj so jo iz registra stalnega prebivalstva izbrisali. Julija 1992 so ji izdali vsaj potrdilo o začasnem prebivališču na domačem naslovu, kjer je lahko prebivala na zagotovilo, da je tu prijavljena zaradi študija. Če bi hotela slovensko državljanstvo, bi se morala odpovedati dosedanjemu državljanstvu. A kateremu, če ga ni imela! Dobila je informacije, da lahko zaprosi za hrvaško državljanstvo, ker imajo tam korenine njeni straši in tam živijo njeni sorodniki. Res je vložila prošnjo na hrvaškem veleposlaništvu. Po pol leta čakanja je dobila državljanstvo (in hrvaški potni list), še isti dan pa zaprosila tudi za »odpust« iz hrvaškega državljanstva, na kar je prav tako čakala pol leta. Ko je dobila tudi ta dokument, je na ministrstvu za notranje zadeve vložila prošnjo za slovensko držav­ljanstvo. »To sem potem aprila 1994 tudi razmeroma hitro dobila, morda tudi po posredovanju visokega uradnika na ministrstvu, ki sem ga v tistih dneh srečala v Ljubljani in kar na ulici povprašala, kako napreduje moj primer,« se spominja Brigita Eling B, ko je po dveh letih in dveh mesecih izbrisa lahko končno lažje zadihala.

»Med izbrisom mi niso vzeli in uničili dokumentov, tako kot se je zgodilo mnogim drugim. Nisem pa dobila certifikata, s katerimi so nekateri v naši državi pozneje obogateli,« razlaga Elingova, ki je bila v letih izbrisa študentka Univerze v Ljubljani, kjer je na filozofski fakulteti leta 1993, prav tako med izbrisom, pridobila tudi prvo diplomo. Med študijem je imela tudi potrjeno zdravstveno izkaznico. Vsega tega si še danes ne zna prav razložiti.

Aprila 2013 je prejela odločbo o ugotovitvi dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenem stalnem prebivališču, pred letošnjim poletjem pa tudi odločbo o odškodnini. Ta znaša 1200 evrov in ji jo bodo izplačali v dveh obrokih (del drugo leto). »Nisem pričakovala denarja in ga tudi nočem, hočem le, da nekdo od odgovornih pove, kaj so sploh z izbrisom želeli doseči, in da se opravičijo mnogim, ki so zaradi tega zelo trpeli. Sama sem imela v tej zadevi veliko srečo … Denar od odškodnine bom prek Rotary kluba Kranj namenila invalidni deklici,« pravi Elingova, ki po dveh desetletjih znova čustveno podoživlja obdobje, ko je bila »nihče«, s čimer ji je njena domovina storila veliko krivico.